Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
17. 10. 2022,
19.59

Osveženo pred

2 leti, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,83

32

Natisni članek

Natisni članek

Lucija Tacer parlament Gibanje Svoboda

Ponedeljek, 17. 10. 2022, 19.59

2 leti, 2 meseca

Poslanka GS: Poslanci smo dolžni teptati voljo ljudstva takrat, ko je ta protiustavna #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,83

32

"V sklopu debat o referendumih se mi zdi pomembno opozoriti tudi na našo dolžnost kot zakonodajne veje oblasti in predstavnikov ljudstva, ki se zavedamo, kaj nam piše v ustavi, in smo se zavezali, da bomo spoštovali ustavo in zakonitost, da smo mi dejansko dolžni teptati voljo ljudstva takrat, ko je ta protiustavna," je na 9. nujni seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide med drugim povedala poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer.

Poslanka GS Lucija Tacar se je na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide odzvala na očitke glede referendumskih odločitev glede družinskega zakonika. "V primeru, ko sta bila razpisana dva referenduma na to temo, sta lahko bila, ker takrat še nismo imeli natanko teh dveh odločb, ki jih imamo danes. Takrat je bila odločba, ki je odločala o diskriminaciji pri dedovanju, ni pa neposredno odločala o zakonski zvezi in posvojitvi. Zato sta bila takrat zakonska referenduma dopustna in zato zdaj na takšen zakon ne moremo imeti zakonodajnega referenduma," je o pobudi za razpis zakonodajnega referenduma glede spremembe družinskega zakonika povedala Tacarjeva. Po njenih besedah volja ljudstva v tem primeru ni relevantna, "saj govorimo o ustavni odločitvi".

V nadaljevanju je med drugim opozorila, da so po njenem mnenju kot poslanci zavezani, da "bomo spoštovali ustavo in zakonitost, da smo mi dejansko dolžni teptati voljo ljudstva takrat, ko je ta protiustavna".

Odbor DZ po vetu DS potrdil spremembe družinskega zakonika

Odbor DZ za delo, ki je danes med drugim zaradi odložilnega veta DS vnovič razpravljal o spremembah družinskega zakonika, ki istospolnima partnerjema v partnerski zvezi omogočajo skupno posvojitev otroka, je spremembe potrdil z 10 glasovi za in petimi proti. Pričakovano so za spremembe glasovali člani odbora iz koalicije, proti pa člani iz SDS in NSi.

Maljevac: Vse, kar spremembe prinašajo, je to, da lahko istospolni partnerji kandidirajo za posvojitev otroka

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simona Maljevca je vse, kar spremembe prinašajo, to, da lahko istospolni partnerji kandidirajo za posvojitev otroka. Pri postopku posvojitve pa se vedno izhaja iz posameznega otroka, za katerega iščejo najprimernejše starše, je zagotovil.

Tistim z bojaznijo, da spremembe odpirajo vrata istospolnim partnerjem tudi pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo, je odgovoril, da se spremembe tega vprašanja ne dotikajo v nobeni točki. DZ bo sicer vnovič odločal o spremembah na izredni seji v torek.

V današnji razpravi na odboru je Sara Žibrat iz poslanske skupine Svoboda vprašala državne svetnike, ki so glasovali za veto, ali kot knjigo vseh knjig razumejo Biblijo ali ustavo. Prav tako jo je zanimalo, ali vedo, da spremembe le še formalno odpravljajo diskriminacijo istospolnih partnerjev, medtem ko se v praksi te rešitve že izvajajo. Ne nazadnje je bilo njeno vprašanje, ali gredo odločitve državnih svetnikov skozi strokovno sito ali pa ti delujejo po lastnih občutkih.

Na referendumih v letih 2012 in 2015 so se državljani izrekli proti takšnim rešitvam

Člani odbora, ki spremembam nasprotujejo, pa so med drugim spomnili na referenduma iz let 2012 in 2015, na katerih so se državljani izrekli proti rešitvam, ki so zdaj navedene v spremembah. Aleksander Reberšek iz NSi je menil, da tokratnih sprememb ne bi smeli sprejemati po hitrem postopku, ki izključuje široko razpravo. Spremembe so po njegovem mnenju slabo pripravljene, vse posledice, ki jih prinašajo, pa niso bile predstavljene.

Alenka Helbl iz SDS je medtem poudarila, da posvojitev otroka ni temeljna človekova pravica. Po njenih navedbah je posvojitev pravica otroka, da zaživi v zase najprimernejši družini, ne pa pravica dveh oseb, ki sta si zaželeli otroka. To je po njenem mnenju jedro nestrinjanja med zagovorniki in nasprotniki sprememb. "Mi ne gremo prek pravice očeta in matere," je dodala.

V koaliciji opozorili na nedopustnost razpisa referenduma o obravnavani vsebini

V koaliciji so po drugi strani poudarjali nujnost sprememb, ki sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. Opozorili pa so tudi na nedopustnost razpisa referenduma o obravnavani vsebini. V skladu z 90. členom ustave namreč referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Po besedah poslanca Levice Milana Jakopoviča je zdajšnja družbena stvarnost drugačna kot v preteklosti, saj istospolna oseba že lahko posvoji biološkega otroka svojega partnerja v istospolni partnerski zvezi. Ob opozorilih, da istospolna partnerja po naravnih zakonitostih ne moreta imeti skupnega biološkega otroka, pa je spomnil, da tudi nekateri raznospolni partnerji ne morejo imeti otrok, kar pa še ne pomeni, da otroka ne morejo posvojiti.

Spremembe družinskega zakonika je vlada pripravila na podlagi dveh ustavnih odločb

Spremembe družinskega zakonika je vlada pripravila na podlagi dveh ustavnih odločb, po katerih je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije.

Kljub temu so omenjene spremembe naletele na nasprotovanje tako med poslanci opozicije kot večino državnih svetnikov, ki so izglasovali veto. Koalicija Za otroke gre pa je v DZ vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.

Jeraj: Argumenti, da ljudje ne morejo odločati o referendumih, so podcenjujoči

V SDS, kjer so vložili pobudo o razpisu referenduma o zakonu o dolgotrajni oskrbi, so sicer predlagali izvedbo referenduma skupaj z drugim krogom lokalnih volitev 4. decembra. To bi bilo po besedah poslanke Alenke Jeraj (SDS) bolj racionalno. Ob mogočih dveh krogih predsedniških in dveh krogih lokalnih volitev bo izvedba 27. novembra pomenila še peto nedeljo, ko bodo ljudje morali na volišča, je pojasnila.

Argumenti, da ljudje ne morejo odločati o referendumih – hkrati bosta predvidoma še referenduma o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) – in voliti županov, so po njenih besedah podcenjujoči do ljudi. Izvedba referenduma na dan lokalnih volitev po mnenju predlagateljev pomeni tudi prihranek stroškov.

Kordiš.
Novice Kordiš lažno obljubljal zaposlitve: s socialnim podjetjem do državnega denarja #video
Predčasno glasovanje, referendum o noveli zakona o vodah, Gospodarsko razstavišče.
Novice Bomo na referendume odšli 27. novembra?
Miha Kordiš, Luka Mesec
Novice Bo Kordiš po priznanju laži odstopil? Mesec molči.
Ne spreglejte