Kremelj zavrnil ameriški mirovni predlog

18.35 EU Ukrajini izplačala nov večmilijardni sveženj pomoči

Evropska komisija je danes Ukrajini v okviru rednih izplačil namenila 3,5 milijarde evrov pomoči, večino v obliki posojil z nizkimi obrestmi. Ta pomoč je po besedah ukrajinskega premierja Denisa Šmihala ključna za ohranitev makroekonomske stabilnosti v času vojne.

Tretji sveženj pomoči v okviru t. i. instrumenta za Ukrajino je namenjen podpori javni administraciji in napredku na področju reform, je v sporočilu za javnost zapisala komisija.

Šmihal je 3,1 milijona evrov posojil in 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev na omrežju Telegram opredelil kot ključno pomoč za ohranitev makroekonomske stabilnosti, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos pa je ob tej priložnosti pohvalila zavezanost Ukrajine za sprejem reform v času vojne.

"Ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja ter izboljšanje politik na področju prometa in kmetijstva bo olajšalo okrevanje, obnovo in napredek Ukrajine na poti k članstvu v EU. S tem bodo skupna izplačila v okviru prvega stebra instrumenta za Ukrajino dosegla skoraj 20 milijard evrov proračunske podpore, kar kaže na zavezanost EU, da bo Ukrajini stala ob strani," je dodala.

Skupni znesek instrumenta za Ukrajino za vse oblike podpore v obdobju 2024-2027 znaša 50 milijard evrov.

18.03 Trump verjame, da bo Putin sprejel dogovor za končanje vojne v Ukrajini

Ameriški predsednik Donald Trump še vedno verjame, da bo ruski predsednik Vladimir Putin uresničil svoj del dogovora za končanje vojne v Ukrajini, čeprav je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov danes izjavil, da Rusija ameriškega predloga v sedanji obliki ne more sprejeti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Trump je v nedeljo znova kritiziral tudi predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega, ki je sprejel ameriški predlog za mir, glede Putina pa je za televizijo NBC dejal, da je zelo jezen, ker sproža dvome v verodostojnost Zelenskega in poziva k zamenjavi oblasti v Ukrajini.

V pogovoru je omenil tudi možnost uvedbe dodatnih carin za rusko nafto, ki je ZDA v času ukrajinske vojne praktično več ne uvažajo.

"Mislim, da bo naredil to, kar mi je povedal in mislim, da bo sedaj izpolnil svoj del dogovora," je novinarjem v ponedeljek povedal Trump, ki ga ameriški analitiki obtožujejo naivnosti.

Rjabkov je sicer v izjavi za ruske medije dejal, da Rusija sedanjega ameriškega predloga ne more sprejeti, ker ne rešuje vzrokov spopada, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na agencijo Reuters.

17.40 Baerbock obtožila Putina zavlačevanja pogovorov o premirju

Ruski predsednik Vladimir Putin zavlačuje pogovore o premirju v Ukrajini, je danes v Kijevu dejala nemška zunanja ministrica v odhajanju Annalena Baerbock. Ob tem je dodala, da Putinov namen ni doseči mir, temveč nadaljnje uničenje, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Putinu v tej situaciji ne velja zaupati," je ob srečanju z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho dejala Baerbock. Dodala je, da trajnega premirja ne bo, vse dokler Putin ne uvidi, da je poraženec vojne in da vse uničenje v Ukrajini ni uspeh.

Glede ruskega voditelja je še dejala, da "zgolj simulira pripravljenost na pogajanja, a od svojih ciljev ne odstopa niti za milimeter". Med nedavnimi mirovnimi pogajanji je Ukrajina ameriškim posrednikom sporočila, da je pripravljena na 30-dnevno popolno prekinitev ognja, kar pa Rusija zaenkrat zavrača.

Baerbock je pozvala tudi zunanje ministre Nata, ki se bodo konec tedna srečali v Bruslju, da Američane opozorijo na Putinove taktike zavlačevanja. Njen ukrajinski kolega Sibiha je ob tem apeliral na voditelje EU, naj okrepijo sankcije proti Rusiji.

Nemška ministrica v odhajanju je še sporočila, da je Berlin Kijevu namenil dodatnih 130 milijonov evrov humanitarne pomoči.

17.18 Na Poljskem Ukrajinca obtožili vohunjenja za Rusijo

Poljsko tožilstvo je ukrajinskega moškega obtožilo vohunjenja za rusko obveščevalno službo. Moški je krivdo priznal, v kolikor bo obsojen pa lahko pričakuje od pet do 30 let zaporne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na pristojnem tožilstvu so ob obtožbi dejali, da je 47-letni moški zbiral informacije o vojaških objektih na Poljskem. Moški je krivdo priznal, ob tem pa je tudi pojasnil ideološke motive za svoja dejanja, poroča AFP.

Po podatkih poljske obveščevalne službe je država od začetka ruske invazije v Ukrajini zaradi suma vohunjenja pridržala 44 oseb.

14.33 Kitajska pripravljena sodelovati pri končanju vojne v Ukrajini

Kitajska je pripravljena prevzeti konstruktivno vlogo pri končanju vojne v Ukrajini, je za ruske medije dejal kitajski zunanji minister Wang Yi, ki se te dni mudi na obisku v Moskvi. "Skupaj bomo doprinesli k miru in razvoju človeštva," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob začetku današnjih pogovorov z Lavrovom dejal Wang. Njegov ruski kolega Sergej Lavrov je dodal, da sta se z Wangom pogovarjala o pripravah na srečanje predsednikov obeh držav, ki naj bi potekalo maja.

V izjavi za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti pa je povedal, da je Kitajska pripravljena prevzeti konstruktivno vlogo pri končanju vojne v Ukrajini. Dodal je še, da bo Peking podpiral Moskvo pri branjenju lastnih interesov.

Lavrov je na srečanju poudaril pomen sodelovanja med državama, ki da je zahvaljujoč obema predsednikoma doseglo novo raven in se razvija na vseh področjih.

Srečanje predsednikov obeh držav, Vladimirja Putina in Xi Jinpinga, naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potekalo 9. maja v Moskvi, ko bodo v Rusiji obeležili 80. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne.

"Zavedamo se odgovornosti Moskve in Pekinga, da ohranjata tesno sodelovanje na mednarodnem prizorišču. Večina držav meni, da je to morda najpomembnejši stabilizacijski dejavnik v svetovni politiki v teh težkih časih," je danes še dejal ruski zunanji minister.

Po njegovih besedah sta z Wangom razpravljala o krepitvi dvostranskih odnosov, o pripravah na bližajoče se srečanje predstavnikov obeh držav na najvišji ravni ter o nadaljnjem usklajevanju delovanja v Združenih narodih, Varnostnem svetu ZN, skupin Brics, G20 in Asean ter drugih multilateralnih platform.

Lavrov in Wang sta ob tem poudarila, da se Rusija in Kitajska zavzemata za bolj pravičen multipolaren svetovni red in demokratizacijo mednarodnih odnosov.

Moskva in Peking sta od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 sicer dodatno poglobila politično, vojaško in ekonomsko sodelovanje. Wang se bo po poročanju dpa v okviru obiska v Rusiji srečal tudi s predsednikom Putinom, ki naj bi nato po navedbah Kremlja v drugi polovici leta obiskal Kitajsko.

14.29 V Ukrajini prvič letos noč brez dronov, rusko topništvo ciljalo Herson

Več deset tisoč ljudi v ukrajinskem Hersonu je ostalo brez dobav elektrike, potem ko je rusko topništvo davi kljub dogovoru o nenapadanju energetike zadelo eno od takšnih poslopij. Minula noč je v Ukrajini sicer minila relativno mirno, saj zračna obramba prvič letos ni imela opravka z napadi brezpilotnikov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruske sile so v jutranjem obstreljevanju zadele energetsko poslopje, zaradi česar je 45.000 ljudi v Hersonu ostalo brez elektrike, je na novinarski konferenci v Kijevu dejal zunanji minister Andrij Sibiha.

Ukrajinska vlada je od nedavnega sprejetja dogovora z Rusijo o medsebojnem nenapadanju energetike Moskvo večkrat obtožila kršitev določil sporazuma. Enako ukrajinskim silam očitajo tudi na ruskem obrambnem ministrstvu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da so ameriški vladi posredovali seznam domnevnih ukrajinskih kršitev dogovora. Ob tem je zagotovil, da se Moskva drži dogovora.

Prvič v letu 2025 pa ukrajinska zračna obramba ponoči ni posredovala proti ruskim dronom. Kljub temu noč ni minila povsem mirno, saj so sestrelili dve raketi na območju regije Zaporožje. O novem obstreljevanju poročajo tudi z ruske strani fronte.

Ukrajinski generalštab je v dnevnem poročilu navedel, da se spopadi na frontni črti nadaljujejo, pri čemer ruske sile največ pritiska izvajajo v bližini Pokrovska v regiji Doneck.

Podatki ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) kažejo, da so ruske sile marca osvojile 240 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar kaže na večmesečni trend upočasnjevanja napredovanja agresorske vojske.

Od aprila 2024 do konca marca so ruske sile zasedle več kot 4700 kvadratnih kilometrov ozemlja, ukrajinske pa 77, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

14.00 Vodji parlamentov v Buči

Ob osvoboditvi mesta Buča 1. aprila 2022 so v javnost prišli fotografije in posnetki, ki pričajo, da so ruske sile med bitko za Bučo in okupacijo mesta pobile več sto ukrajinskih civilistov in vojnih ujetnikov.

"Ne impresionirajo me dejanja starejših, prepotentnih, bogatih mož, oblastnikov velikih držav z avtokratskimi težnjami, ki mislijo, da se lahko igrajo s svetom, izjemno se me pa dotaknejo ljudje, ki gredo v prvo vrsto na fronto, brezpogojno dajo svoje življenje in ostanejo brez imen," je ob koncu obiska dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Foto: Guliverimage Predsedniki parlamentov iz 16 članic EU in Združenega kraljestva so si ob začetku srečanja v ponedeljek ogledali film o tragičnih dogodkih v Buči ter prisluhnili osebnim pričevanjem preživelih, nato so imeli nagovore na t. i. parlamentarnem vrhu, ki ga je gostil predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk.

"Moje sporočilo je bilo, da tega ne bomo nikoli pozabili in da morajo tisti, ki so storili ta vojni zločin, odgovarjati za svoja dejanja pred mednarodnim kazenskim sodiščem oziroma pred ustreznim sodiščem, če bo ustanovljeno posebno sodišče za obravnavo vojnih zločinov v Ukrajini," je danes za STA povedala Urška Klakočar Zupančič.

Predsedniki parlamentov in podpredsednik Evropskega parlamenta so sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri so obsodili vojno Rusije proti Ukrajini, ponovno potrdili popolno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter pozvali k ustanovitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Pozvali so tudi k znatnemu povečanju pomoči Ukrajini ter najostrejšim mogočim sankcijam in ukrepom proti Rusiji, ki bi lahko podprli korake v smeri celovitega, pravičnega in trajnega miru. Potrdili so tudi evropsko integracijo Ukrajine in njeno suvereno pravico, da brez zunanjega pritiska ali vmešavanja odloča o svoji prihodnosti.

Predsedniki parlamentov so se nato srečali s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, ki se je po besedah Klakočar Zupančič vsaki državi posebej zahvalil za njeno pomoč Ukrajini. Opisal je tudi trenutno stanje in poudaril, da ukrajinski narod ne izgublja upanja, da bo dosežen mir, ki bo trajen in pravičen.

"Ne impresionirajo me dejanja starejših, prepotentnih, bogatih mož, oblastnikov velikih držav z avtokratskimi težnjami, ki mislijo, da se lahko igrajo s svetom, izjemno se me pa dotaknejo ljudje, ki gredo v prvo vrsto na fronto, brezpogojno dajo svoje življenje in ostanejo brez imen," je ob koncu obiska dejala Klakočar Zupančič.

Foto: Guliverimage