Ponedeljek, 7. 8. 2023, 8.13
1 leto, 3 mesece
Han: Konkurenca ne čaka in bo izkoristila težave v Sloveniji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je na novinarski konferenci poudaril, da so se z gospodarstveniki danes pogovorili o višini pomoči, s katero bi vlada pomagala gospodarstvu. Vlada bo v ujmah prizadetemu gospodarstvu pomagala z ukrepi prek mehanizma čakanja na delo in z likvidnostnimi posojili ali subvencijami. "En del bi sofinancirali stoodstotno, to so tista podjetja, ki so res utrpela škodo, tista, ki imajo vključeno čakanje na delo, pa okoli 80-odstotno. Vse je odvisno tudi od tega, koliko denarja lahko dobimo z naslova Evrope oziroma iz solidarnostnega mehanizma," je povedal minister, Dodal je, da je treba poskrbeti za najbolj prizadete regije, a ob tem ne smemo pozabiti na druge del Slovenije.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je danes sestal s predstavniki gospodarstva, s katerimi želi oceniti stanje in ukrepanje ob poplavah. V gospodarstvu so že opozorili, da bodo posledice poplav za gospodarstvo ogromne, nekatera podjetja pa še več tednov ne bodo mogla zagnati proizvodnje.
"V družbah z veliko škodo se predlaga 100-odstotno subvencioniranje, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno," je v današnji izjavi za medije povedal Han.
Han: Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo
"Pomembno je, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe. Ta trenutek moramo poslušati gospodarstvenike in mislim, da smo se danes dobro dogovorili, kaj lahko že v tem tednu naredimo na vladi in potem v državnem zboru," je poudaril Han. "Ukrepi bodo šli predvsem v smeri ohranjanje zaposlitev prek mehanizma čakanja na delo, to se nam zdi ključno, drugi ukrep pa je zagotavljanje likvidnosti," je še povedal Han.
Kot je dodal, bodo tema dvema ukrepoma sledili drugi ukrepi. "Konkurenca ne čaka in bo izkoristila dobavne težave v Sloveniji," je dodal minister in povedal, da morajo ukrepati hitro. "Naša naloga je, da čim manj govorimo in čim več naredimo," je poudaril.
Po Hanovih besedah bodo od vlade poskušali čim prej dobiti zeleno luč, da lahko pripravijo konkretne predloge in da lahko o njih čim prej odloča parlament. "Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe," je še dejal Han.
Gorjup: Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo
Direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, kjer je vodna ujma v petek v nekaj minutah poplavila prostore v višini dveh metrov, Boštjan Gorjup je povedal, da so se dogovorili, da bo vlada omogočila subvencioniranje čakanja na delo.
"Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo, ter omogočanje likvidnostnih posojil SID banke in podjetniškega sklada glede na velikost podjetja, da prebrodimo približno pol leta," je dejal Gorjup. Kot je dodal, so se na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi minister za delo Luka Mesec, dogovorili za sofinanciranje po obstoječih shemah do 60 odstotkov nakupa nove opreme.
Gorjup je opisal, da so v njihovi družbi tako začeli čiščenje glavnih poti, opreme in strojev, saj zasušeno blato predstavlja veliko težavo za njihovo opremo. Prizadevajo si, da bi rešili čim več stvari, saj bi sicer lahko prišlo do dolgoročnega izpada poslovanja.
Konkurenca ne spi
Vzpostaviti bo treba tudi prometno infrastrukturo, pri tem pa bo treba po Gorjupovih navedbah skupaj z infrastrukturnim ministrstvom pritisniti na vse institucije, da do tega s pomočjo Evrope pride v nekem doglednem času. "Naša naloga je, da odreagiramo in da poskušamo sanirati škodo, ki je nastala," je povedal Han in opozoril, da je treba pohiteti tudi zato, ker bo konkurenca slovenskemu gospodarstvu zagotovo izkoristila težave v Sloveniji.
Han je po sestanku, ki so ga imeli predstavniki pristojnih ministrstev s predstavniki obrtno-podjetniške zbornice, gospodarske zbornice, trgovinske zbornice, turistično gostinske zbornice in civilne zaščite, dejal še, da je na športnih objektih veliko škode, a da to trenutno ni prioriteta. "Najprej moramo omogočiti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo ter nato v naslednji fazi s posebnim zakonom pomagati športu," je navedel.
Slovensko gospodarstvo je že enotno ponudilo svojo pomoč na prizadetih območjih, so zapisali.
Poslovanje bodo prilagodili tudi v številnih podjetjih na prizadetih področjih. V TAB Mežica sporočajo zaposlenim, naj ne hodijo na delo, v Gorenju tisti, ki ne morejo priti na delo, lahko ostanejo doma. Ponekod bodo podaljšali kolektivni dopust.
Nekatera podjetja še več tednov ne bodo mogla zagnati proizvodnje
Na GZS so v petek opozorili, da bodo posledice poplav za gospodarstvo ogromne. Nekatera podjetja so po njihovih navedbah utrpela večmilijonsko škodo in ponekod še več tednov ne bodo mogla zagnati proizvodnje. Državo so med drugim pozvali k pomoči v obliki subvencioniranja čakanja na delo za podjetja, ki bodo morala za dlje časa ustaviti proizvodnjo. Prav tako marsikje delavci ne bodo mogli priti na delo zaradi še vedno neprevoznih cestnih povezav.
Prizadeta podjetja po njihovih navedbah v tem trenutku potrebujejo predvsem pomoč gradbenih strojev pri odstranjevanju posledic poplav, v nadaljevanju pa bodo potrebovala tudi pomoč pri popravilu električnih napeljav in strojev ter pri sušenju skladišč, proizvodnih in pisarniških prostorov.
Sklenili so ustaviti vse nenujne investicije
Minister za delo Luka Mesec je ob tem napovedal, da bo ministrstvo objavilo več informacij o možnostih, ki jih imajo tako delavci kot delodajalci. Med njimi so instituti višje sile, čakanja na domu ali dela na domu.
Zaradi poplav je močno poškodovana tudi prometna infrastruktura. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je že v nedeljo sklicala krizni sestanek Darsa, SŽ - Infrastrukture, DRI in direkcije za infrastrukturo. Med drugim so sklenili ustaviti vse nenujne investicije, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. Danes bo ministrica sklicala še sestanek z vsemi koncesionarji in preostalimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju.
Zaradi poplav, ki so v preteklih dneh zajele Slovenijo, številni delavci ne morejo na delo, nekatera podjetja pa sploh ne delujejo. Delovna zakonodaja za tovrstne primere predvideva več možnosti: odsotnost z dela zaradi višje sile ali zaradi posebnih okoliščin, čakanje na delo, letni dopust in neplačani dopust.
Marsikje delavci v teh dneh zaradi ujm in poplav niso mogli priti na delo ali pa so prišli, a so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin delovno mesto zapustili predčasno. Številni bodo odsotni tudi v prihodnjih dneh.
Skladno s tem so na ministrstvu za delo danes objavili pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče.
Delovna zakonodaja, osrednji je zakon o delovnih razmerjih, predvideva za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali dela na drugem kraju več možnosti, so poudarili.
Delavcem in delodajalcem so na področju odsotnosti z dela na voljo instituti odsotnost z dela zaradi višje sile, odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca), čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela, izraba letnega dopusta in neplačani dopust, so našteli.
Z vidika organizacije dela sta po njihovih navedbah pomembni predvsem možnost začasne spremembe vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu ter odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.
