"Poslovni model Slovenije nas bo pripeljal v bankrot" #intervju #IzArhiva

Da želi biti podjetnik, je Sežančan vedel zelo zgodaj. "Glanxy sem zagnal s prihranki kot mladi raziskovalec. Dosti neplačanih ur dela je za mano. Od desetega leta sem dajal na stran denar, da bom enkrat odprl podjetje. Nisem hodil na dopuste, nikoli si nisem kupil novih smuči, nikoli si nisem kupil novega avta, vse življenje živim skromno, da lahko zdaj nekaj ustvarim."

Iz akademskega sveta je leta 2009 odšel, da bi lahko ohranil stik s koreninami, pravi. "Kot akademik, ki dela v tujini, bi moral ostati v tujini. Zavestno sem se odločil, da grem iz univerzitetnega sveta, ki bi me še naprej peljal iz Slovenije, do tega, da se poskušam vrniti in hkrati dati nekaj tujine nazaj. To je bilo moje razmišljanje. V poslovni svet sem šel predvsem zato, da bi lahko ohranil stik s Slovenijo. Da bi se lahko še kdaj vrnil."

O poslovanju v ZDA: "Amerika je gromozanski trg, ki ti omogoča, da pod enakimi pogoji, na trgu, kjer so en jezik in enaka pravila, uresničiš svojo poslovno zamisel. Zato je nujno, da deluješ tam od začetka," pravi Jakulin. Pa Slovenija, kot jo vidi od zunaj? Razmišljati bi morali o resni spremembi sistema, je prepričan: ob tem našteva neprijazne davke, katastrofalno nizko rodnost, življenje nad lastnimi zmožnostmi in nezmožnost z dialogom najti dobre rešitve.

"Slovenci še vedno zaupamo akademikom, dosti teh pa nujno ne skrbi za družbo, ki jih hrani, ampak predvsem za lastne znanstvene kariere. Tukaj mora biti neka recipročnost. Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe." Foto: Tomaž Primožič/FPA Kako ste kot Slovenec, ki živi in dela v ZDA, videli ameriške predsedniške volitve in Trumpovo zmago?
Trump je zanimiv fenomen, posebej zanimivo pri tem pa je, da je bila promocija Trumpa dejansko strategija demokratske stranke. Demokrati so hoteli zmagati na volitvah in njihova strategija je bila, da republikancem "pomagajo" na preliminaries (predhodnih volitvah, op. a.) z medijsko pozornostjo nominirati za kandidata ekstremista, ki ga bo potem preprosto premagati na glavnih volitvah. To jim je uspelo. Potem pa je ta domnevni ekstremist premagal tudi njih. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade – to se je zgodilo demokratom. S tem, ko so šli na področje neetičnega, so s tovrstnimi manipulacijami še sebe spravili iz ringa.

Amerika je danes videti zelo razdeljena.
Demokrati, ki so odgovorni za to, kar se je zgodilo, da bi zaščitili sebe, ustvarjajo nekakšno alergijsko reakcijo na Trumpa. Zato da se demokratski volivci ne bi ukvarjali s tem, kaj je vodstvo demokratov počelo ob teh volitvah.

Bilo je veliko primerov igric pri demokratih. Na primer Lawrence Lessig, profesor s Harvarda, je hotel kandidirati, pa so demokrati spremenili pravila, da ni mogel. Ali pa Bernie Sanders, ki je imel podporo ljudi in voditeljsko karizmo, pa so ga na različne načine ovirali in mu preprečili zmago.

"V Sloveniji so ljudje z znanji, ki bi lahko pomagala podjetju. Ni pa dobrih pogojev za vlaganje, zato ni dovolj denarja. Potrebuješ investitorje, ki poznajo tuje trge, mogoče v kombinaciji s slovenskimi, ki poznajo Slovenijo in so pripravljeni prevzeti del tveganja." Foto: Tomaž Primožič/FPA Trump ni bil tipičen republikanec. Prišel je od zunaj. Svoje čase je bil demokrat. Republikanci so dovolili to disrupcijo samih sebe, demokrati so pa to onemogočili. Onemogočili so Sandersa, Lessiga. In kot rezultat, ker se niso bili pripravljeni prilagoditi, glede na to, da ljudje niso zadovoljni s stanjem, je bil poraz. Medtem ko so republikanci dopustili to spremembo in dejansko je zdaj dosti republikancev v Trumpovi vladi. Republikancem je uspelo preživeti tako, da so dopustili radikalno spremembo vodstva. Demokrati, ki so onemogočili spremembo vodstva, pa so izpadli. 

Kritični ste do izobraževalnega sistema oziroma akademikov, ne le v ZDA, tudi pri nas.
Hillary Clinton je obljubljala zastonj izobraževanje. Po drugi strani vemo, da polovica angleških diplomantov obžaluje, da so šli na univerzo. Koliko univerzitetno izobraženih ljudi pa v družbi sploh potrebujemo? Ne potrebuješ fakultete in univerzitetne izobrazbe, da si dober kuharski mojster ali odličen zidar. Pa vendarle ljudje želimo dobro jesti in živeti v dobro zgrajeni hiši. Politika je pretiravala z visokim izobraževanjem. 

Podobno se dogaja z medicino v Ameriki: namesto da bi se zdravniki ukvarjali z zdravstvenim stanjem ljudi, se ukvarjajo predvsem z lastnim finančnim stanjem, medicinski lobi pa preprečuje vstop konkurence v zdravstveni sistem. Ameriško zdravstvo je izredno drago glede na rezultate. Ljudje ogromno plačujejo in obenem so slabega zdravja. ObamaCare je, namesto da bi rešil problem draginje ameriškega zdravstva in nepotrebnih intervencij, rajši zaščitil in razširil obstoječi sistem. Zato ga ljudje ne marajo. Obama in demokrati so s tem zgubili kredibilnost. Ker je to sistem, ki ne deluje. Tudi veliko demokratov ne mara ObamaCara, ker je kompleksen, drag in ne deluje. To bi se lahko na več načinov bolje rešilo.

Pa izobraževalni sistem v Sloveniji?
Koliko je Slovenija vložila v univerzitetno izobraževanje, na koncu imamo pa še vedno visoko brezposelnost mladih. Slovenci še vedno zaupamo akademikom, dosti teh pa ne skrbi nujno za družbo, ki jih hrani, ampak predvsem za lastne znanstvene kariere. Tukaj mora biti neka recipročnost. Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe. Ne samo za svojo stroko.

"Potrebna je zdrava pamet, vsi smo vlagatelji v Slovenijo, toliko let svojega življenja smo dali Sloveniji. Naš lasten osebni interes bi moral biti, da ta ladja ne potone. Samo zavedati se moramo tega, da stvari niso v redu, da izgubljamo ljudi, da podjetja in ljudje odhajajo." Foto: Tomaž Primožič/FPA Kakšen je pogled iz Amerike proti Sloveniji?
"Kje je Slovenija?" Tu je seveda vprašanje moje ali ameriške perspektive. Moja perspektiva je, da je v Sloveniji še vedno ogromno priložnosti. Vendar bo treba narediti resne spremembe. Dokler se bo poskušalo nadaljevat na enak način, bomo samo še bolj zadolženi in zmeraj manj ljudi bomo imeli. Obstoječe vrednote, obstoječa davčna zakonodaja, obstoječ način dela, vse to je problem.

Slovenija hira. Če pogledamo, koliko ljudi je umrlo med kugo v srednjem veku: umrlo je 40 odstotkov Evrope. Če pogledamo demografsko sliko Slovenije, je deficit rodnosti tak, da bomo v eni generaciji izgubili 40 odstotkov prebivalstva. Še zdaj se spomnimo kuge iz srednjega veka in ljudje v prihodnosti – če bo še Slovenija – se bodo spraševali, kaj se je zgodilo takrat, ko je bilo vedno manj ljudi. Čeprav so materialni pogoji dobri in so danes dobri časi. Spraševali se bodo, kaj se je zgodilo takrat.

Omenili ste davke.
Država bi rada čim več stvari ponudila državljanom, a nekdo mora to plačati. In več lahko ponudiš, če zvišaš davke, ampak potem podjetja nimajo več denarja, da bi vlagala. Tisti denar, ki bi sicer šel v naložbe, gre za davke. Namesto da bi ljudje več delali, gredo ljudje raje na dopust, ker bi po progresivni obdavčitvi itak večina zaslužka šla državi. Tisti, ki so posebej dobro kvalificirani in radi delajo, odhajajo drugam, tja, kjer bodo plačevali nižje davke. Tako odhajajo ravno tisti ljudje, ki bi družbi dodajali največ vrednosti. Razmišljati bi morali, kako doseči, da se bomo čim prej vrnili, da se nas bo čim več vrnilo. In da pridejo taki tujci, ki bodo dodali vrednost družbi – in ne samo izkoriščali storitve socialne države.

Ste razmišljali o vrnitvi v Slovenijo?
Sem poskušal. Za zdaj je res težko ob trenutni velikosti podjetja meni kot ustanovitelju in direktorju biti zunaj glavnega, ameriškega trga. Zelo težko je tam imeti nekoga drugega. Gre za zaupanje.

"Pred nekaj tedni sem govoril z glavnim znanstvenikom za Curiosity Rover pri Nasa, z Johnom Grotzingerjem. Povedal, da vse slike obdelajo z našim JPEG-LS algoritmom, preden jih pošljejo na Zemljo v arhiv. Še zmeraj. Mogoče ta algoritem ni toliko poznan na tem planetu, ampak na Marsu ga pa vsi uporabljajo (smeh, op. p.)." Foto: Tomaž Primožič/FPA

Kako v Slovenijo pripeljati tuje investitorje?
Osnovno vprašanje je, zakaj bi recimo neki ameriški vlagatelj investiral v slovensko in ne v ameriško podjetje. Kaj lahko Slovenija temu vlagatelju ponudi? Ameriško podjetje kot stranka bi raje delalo z ameriškim podjetjem – če je podjetje slovensko, mora biti tudi cena veliko nižja. Tega investitor seveda ne bo plačal. Nočemo biti država, v katero se investira zaradi poceni delovne sile, tu bi tekmovali z Vietnamom.

Če hočeš imeti bogato državo, ki ponuja javne dobrine v Sloveniji, moraš zaslužiti denar. In na koncu dneva Slovenija tujemu podjetju ne ponudi dovolj, da bi prišlo v Slovenijo. Četudi se ve, da bi potem to podjetje v Slovenijo plačevalo davke. Tukaj je konkurenca med državami in Slovenija se mora potruditi, da bo konkurenčna za podjetja. Zakaj bi neka ekipa odprla podjetje v Sloveniji, če ga lahko v Luksemburgu ali v Angliji? Anglija zagotavlja relativno velik trg, angleški jezik in urejeno zakonodajo, Luksemburg pa preprosto zakonodajo, nizke davke in večjezično delovno silo. Kaj ponuja Slovenija, česar druge države nimajo?

Vodite podjetje na konkurenčnem ameriškem trgu. Vas je kakšen naš politik kdaj vprašal za nasvet?
Ne. Morda so me vprašali za nasvet, kako zmagati na volitvah, ne pa za nasvet, kako narediti Slovenijo bolj konkurenčno. Da niti ne govorim o idiotskih zakonih, kot je recimo tisti o spletnih piškotkih. Pri nas smo postavili pričakovanja, ki so po moje nerealna. Slovenija si je zastavila socialno državo kot model in ta socialna država bo Slovenijo pripeljala do bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo rekle, da bodo še naprej skrbele za socialno državo. Nihče tega ne daje pod vprašaj. Vsa Evropa tega ne daje pod vprašaj. Zato se je zgodil brexit in se bo kmalu zgodil še kak: bogatejše države preprosto ne bodo hotele financirati socialne države v revnejših članicah.

Zakaj bi morali o tem dvomiti?
Če izgubljamo 40 odstotkov prebivalstva v eni generaciji, potem mislim, da bi bilo treba o tem resno razmišljati. Če imamo tako visoko brezposelnost mladih, potem je treba to resno jemati. Če najuspešnejša slovenska podjetja niso več slovenska, ampak tuja, bi morali to resno jemati. Osnovna napaka je bila narejena takrat, ko se je Slovenija odločila, da bo kopirala zakone od Nemcev, namesto da bi jih kopirala od Luksemburga. Ni dovolj bogata, da bi imela takšno kompleksno birokracijo, kot jo ima Nemčija, niti nemške kulture. In to vodi v predrago državo, nepotizem in mehko korupcijo. Slej ko prej bo zmanjkalo ljudi ali denarja ali pa obojega.

Če politik v Sloveniji to izreče, je to kot politični samomor.
V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.

"Moč Slovenije je ravno v tem, da bi lahko bili skupaj, ne pa da smo razrezani na podlagi političnih gibanj iz leta 1920. Slovenijo bomo na ta način izgubili." Foto: Tomaž Primožič/FPA

Kakšen potencial lahko za Slovenijo predstavljate uspešni Slovenci, ki živite v tujini?
Univerze niso pripravljale študentov, da bi naredili kaj za Slovenijo, ampak da bi bili čim boljši znanstveniki na svojem področju. Prej ali slej prideš do tega, da v Sloveniji ni dovolj denarja za raziskave. In potem znanstveniki končajo v tujini, kjer je več denarja. Namesto da bi dobila nazaj graditelje države, Slovenija dobi nazaj raziskovalce, ki raziskujejo vsak svojo temo. Potrebujemo sinergije med podjetji in univerzami, to, da bi se poskušali dopolnjevati, nekaj skupaj narediti, Slovenijo izboljšati. Vsak potuje v svojo smer in ni prave povezanosti.

25 let imamo državo, ali v tem relativno kratkem času od te pričakujemo preveč?
Če pogledamo, kakšno je stanje v Estoniji ter kakšno je v Sloveniji zdaj in kako je bilo pred 25 leti, mislim, da bi lahko bilo dosti dosti bolje. Glede na to, koliko slabše je bilo v Estoniji in da so zdaj izenačeni, če ne celo na boljšem, pomeni, da nismo izkoristili možnosti, ki smo jih imeli. Imeli smo boljše izhodišče kot Estonija, Češka, Poljska, a tega izhodišča nismo oplemenitili. Da ne govorim o tem, da ima Poljska normalno nataliteto in tam ne izgubljajo ljudi.

Ampak občutek je – politika tako pravi, statistike govorijo –, da Slovenci danes dobro živimo.
Na Titaniku je bilo dosti udobneje kot na mrzlem čolnu. In dosti ljudi se je odločilo, da bodo rajši na Titaniku, kot da bi šli v mrzle čolne. Varneje se zdi na veliki ladji, pa tudi če se ta potaplja. Nekdo, ki je pameten, bo vedel, da mora čim prej v prvi čoln in veslat čim bolj hitro, da ga ne potegne v vrtinec.

"Dokler bomo v Sloveniji poskušali nadaljevati na enak način, bomo samo še bolj zadolženi in zmeraj manj ljudi bomo imeli. Obstoječe vrednote, obstoječa davčna zakonodaja, obstoječ način dela, vse to je težava." Foto: Tomaž Primožič/FPA
Zdaj potrebujemo zdravo pamet, vsi smo vlagatelji v to Slovenijo, toliko let svojega življenja smo dali Sloveniji. Naš osebni interes bi moral biti, da ta ladja ne potone. Samo zavedati se moramo tega, da stvari niso dobre, da izgubljamo ljudi, da podjetja in ljudje odhajajo. Da se trenutno država financira s tem, da odprodaja podjetja, ki so jih gradile prejšnje generacije. Pa ni težava to, da jih prodaja – težava je, da se ta denar porablja in ne investira.

Česa po vaše manjka oziroma kaj bi koristilo Sloveniji?
Potrebujemo pluralizem idej. Vsak od nas malo drugače razmišlja. Pomembno pa je, da se smo iskreni, da se civilizirano pogovarjamo in potem tudi če jaz nimam prav in ima prav kdo drug, ga vsi podpremo. Pri slovenski politiki me najbolj žalosti, da se vzame neka tuja politična gibanja in potem kot pionirčki ponavljamo ideologijo, ki mogoče sploh ni primerna za Slovenijo, eden mimo drugega. Ogromno nekih ideoloških gibanj se uvaža iz tujine. En takšen konstrukt je neoliberalizem. Slovenija je tako neskončno daleč od neoliberalizma, da ni bistveno govoriti o tem. In vendarle se še kar naprej govori o tem. Se pa po drugi strani v Sloveniji niti približno dovolj ne govori o lobijih in pomanjkanju osebne odgovornosti.

Kako drugačna pa je po vaše Amerika pri razpravi o različnosti in soočanju mnenj?
V bistvu ni drugačna. V Ameriki se dogaja razkroj družbe med levičarji in desničarji, ki med sabo niso več sposobni komunicirati. To se stopnjuje. Dejansko se da videti trende. Tipično takšne situacije vodijo v državljanske vojne. V ZDA se dogaja sortiranje prebivalstva. Tisti bolj levo usmerjeni bodo šli v leva okolja, v San Francisco, New York, Washington, medtem ko bodo šli desni drugam. Še ena generacija tega in bodo govorili različne jezike. Tak je trenuten trend. Morda se bodo ljudje začeli zavedati tega.

Potreben je proces povezovanja in združevanja, ki je tudi Sloveniji izziv. Tistih, ki so bili povezani s komunizmom, in tistih, ki so bili povezani proti komunizmu. Govori se o spravi, ampak de facto je pa ni. Tragično je to, da je Slovenija tako majhna. Moč Slovenije je ravno v tem, da bi lahko bili skupaj, ne pa da smo razrezani na podlagi političnih gibanj iz leta 1920. Slovenijo bomo na ta način izgubili. Lahko bi bila to država, kjer bi bili ljudje povezani in bi malo pustili politične delitve pri miru in bi naredili to deželo čim boljšo. Žal gre tako, da smo levi ali desni in se koljemo do smrti kot primitivna plemena. Kot vojaki na fronti. Kot da bi se šli verske vojne.