Ponedeljek, 19. 2. 2024, 12.54
9 mesecev, 1 teden
Pravna služba DZ: Direktor Sove je lahko prebral pričanje Bobnarjeve in Lindava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,89
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je lani decembra sprožila gonjo proti takratnemu predsedniku preiskovalne komisije Mihi Lamutu.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je končala večmesečno preiskavo in sklenila, da poslanec Svobode Miha Lamut v vlogi predsednika preiskovalne komisije ni prekoračil pooblastil in pristojnosti s tem, da je dovolil direktorju Sove vpogled v pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Poslanec Svobode Miha Lamut je kot predsednik preiskovalne komisije državnega zbora imel vse pristojnosti in pooblastila, da direktorja Sove povabi na pregled zapisnika pričanj. To je v petek po koncu preiskave, ki je bila sprožena decembra lani na zahtevo NSi, sklenila zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora.
V ZPS so tudi poudarili, da bi "predsednik preiskovalne komisije prekoračil svoje pristojnosti, če bi izvršil dejanje, ki ga lahko (izvede) le preiskovalna komisija". Zakon namreč izrecno določa, v katerih primerih odloča preiskovalna komisija kot celota, in v teh primerih je predsednik preiskovalne komisije vezan na sklepe preiskovalne komisije.
"Sodelovanje med državnimi organi z namenom zagotavljanja varstva tajnih podatkov ne spada med naloge, za katere bi bila izključno pristojna preiskovalna komisija (kot celota)," so še zapisali v ZPS.
"Mnenje zakonodajne službe je nenavadno podobno obrazložitvi Svobode, ki ko je na zadnji zaprti seji 29. 1. 2024 podal njihov predstavnik. Podobno mnenje je na isti seji komisije zagovarjal tudi strokovni sodelavec komisije, ki je sodeloval s poslanecm Miho Lumutom pred njegovim odstopom.
Mnenje le delno odgovori, oziroma opravičuje početje poslanca Lamuta in sodelavcev. Ne odgovori pa na bistveno vprašanje, ki sem ga večkrat javno izpostavila: Ali je zaradi vpogleda v spis direktor SOVE Joško Kadivnik, ki v postopku nastopa kot priča, s tem postal “okužen” oz. neprimeren za pričo? Po moji oceni da, saj je vpogledal ravno v tisti del pričanja, ki ga obremenjuje. Napovedano zaslišanje direktorja SOVE je s tem postalo nepotrebno.
To je slaba novica za predsednika vlade, ki je po zaslišanju Boštjana Lindava in Tatjane Bobnar napovedal, da bo s pričami in dokumenti dokazal svojo nedolžnost. Prič, ki bi oprale njegovo ime, mu namreč počasi zmanjkuje …"
NSi: gre za branjenje Goloba
Afera zaradi vpogleda direktorja Sove v pričanje nekdanje ministrice in nekdanjega šefa policije se je začela decembra lani. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je javnosti razkrila vpogled in od takratnega šefa preiskovalne komisije Lamuta zahtevala pojasnila. Čadonič Špeličeva je takrat trdila, da je direktor Sove na seznamu prič preiskovalne komisije in da bo seznanitev s pričanjem Bobnarjeve in Lindava vplivala tudi na njegove besede.
Predvsem pa naj bi bila ta poteza Lamuta in direktorja Sove po mnenju Vide Čadonič Špelič uperjena v poskus reševanja predsednika vlade Roberta Goloba zaradi obtožb Tatjane Bobnar, da je dosegel premik aretacije ruskih vohunov decembra 2022 "zaradi zmage na referendumih".
"Lamut bi moral vedeti, da bo s svojim dejanjem kontaminiral pričanje direktorja Sove, ki je bil takrat že določen za zaslišanje kot priča v isti zadevi. Prav tako še vedno ni pojasnil, zakaj je pred preostalimi člani preiskovalne komisije skrival dokumente, ki izkazujejo, da je na vpogled pričanja direktorja Sove povabil sam," je 15. decembra lani govorila poslanka.
Izdaja tajnih podatkov
Napad poslanke NSi Čadonič Špeličeve na predsednika preiskovalne komisije Lamuta je sicer le dodatno poglavje v aferi domnevnega izdajanja tajnih podatkov, povezanih z aretacijo ruskih vohunov. Celotna zgodba se je začela s pričanjem nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in v. d. direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ko naj bi oba v zaprtem delu seje izdala potencialno tajne podatke brez odveze molčečnosti.
Bobnarjeva vztraja, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, ter hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v zvezi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru, je v odzivu zapisal njen odvetnik Luka Švab. Poudaril je, da je Bobnarjeva pri svojem pričanju ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Izpostavil je tudi 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.
