Četrtek, 12. 12. 2024, 13.50
5 dni, 20 ur
Predlogu novele zakona o popoplavni obnovi se nasmiha enotna podpora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
S predlagano spremembo želi vlada zagotoviti, da bodo predmet spremembe namenske rabe prostora zgolj tista zemljišča, za katera bo do konca leta 2028 sklenjena pogodba o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta in vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt.
Državni zbor je danes obravnaval predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, s katerim bi po navedbah vlade optimizirali izvajanje ukrepov v okviru popoplavne sanacije. Podporo so mu napovedali v vseh poslanskih skupinah, so pa v opoziciji ob tem opozorili na po njihovih besedah prepočasno obnovo, neskladno z obljubami vlade.
Z novelo se po navedbah ministrstva za finance podaljšuje rok za oddajo vloge za dodelitev investicijske spodbude gospodarskim družbam do 31. decembra 2025. S tem se podjetjem, ki želijo dolgoročno okrepiti odpornost proizvodnje proti poplavam ter urejajo postopke prostorskega umeščanja in pridobivanja zemljišč, zagotovi ustrezen čas, da zaključijo pripravljalne aktivnosti, zaprosijo za spodbudo in začnejo naložbo, je povedala državna sekretarka Gordana Pipan.
Spreminja se tudi namenska raba prostora v občinskem prostorskem načrtu iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč. S predlagano spremembo želi vlada zagotoviti, da bodo predmet spremembe namenske rabe prostora zgolj tista zemljišča, za katera bo do konca leta 2028 sklenjena pogodba o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta in vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt.
Jasna časovnica ukrepov
Predlog novele zakona po mnenju poslanske skupine Svoboda zagotavlja jasno časovnico ukrepov za odpravo posledic poplav in hkrati preprečuje morebitne zlorabe ali nesmiselne spremembe zemljiške rabe, je povedala poslanka Andreja Kert. "Ukrepi vključujejo dolgoročne rešitve, kot sta varovanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje infrastrukture za primer prihodnjih naravnih nesreč," je dodala.
Predlog novele predstavlja nadaljevanje hitrih in učinkovitih ukrepov vlade za sanacijo posledic lanskih ujm in prihodnji razvoj, je dejal Soniboj Knežak (SD). "Gre za pozitivni razvoj kompleksnega in večplastnega zakona, ki je usmerjen predvsem v dodatno pomoč prizadetim," je dejal.
Predlagano novelo je pozdravil tudi Milan Jakopovič (Levica), ki pa je opozoril na nujnost dodatnih ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb kot posledice človeške dejavnosti. "Takšnih naravnih nesreč bo vedno več in vedno bolj uničevalne bodo," je opozoril.
Podporo napovedujejo tudi v opoziciji
Podporo predlogu so napovedali tudi v opoziciji, kjer pa so bili do vlade precej kritični. Kot je dejal Rado Gladek (SDS), obnova po lanskih ujmah potrjuje pregovor, da se zarečenega kruha največ poje. "Obljuba o izgradnji sto hiš na mesec se je sesula kot hišica iz kart," je očital vladi. Obnova bi morala potekati precej hitreje, predvsem pa bi morali misliti na vse tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo, je poudaril.
Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da obnova poteka prepočasi. Največjo težavo po njegovih besedah predstavlja zapleteno umeščanje v prostor, na kar župani in gospodarstveniki opozarjajo vse glasneje. "Župani petih najbolj prizadetih območij opozarjajo, da je končana šele polovica nujnih sanacijskih del," je dejal in pozval k pospešitvi postopkov.
DZ bo o predlogu novele glasoval danes.
