Četrtek, 30. 6. 2022, 15.16
9 mesecev, 2 tedna
Podnebna nevtralnost EU do leta 2050: "To je podoben mejnik kot pristanek človeka na Luni"
Smo sredi še enega vročinskega vala. Zadnjih nekaj mesecev je bilo med najtoplejšimi v preteklih letih. "Vročinski val na začetku poletja, vse pogostejše poplave ter druge naravne katastrofe nas opominjajo, da podnebne spremembe že močno vplivajo na naš način življenja. Povzročil jih je človek, zato lahko proti njim tudi ukrepa. Ni enostavno, je pa mogoče," je prepričana dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Šteje prav vsak korak na poti v podnebno nevtralnost, ki jo želi EU doseči do leta 2050, poudarja.
Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja slovenskega predstavništva Evropske komisije
Glavni izvršilni organ Evropske unije
Evropska komisija je glavni izvršilni organ Evropske unije. Kolegij Evropske komisije sestavlja 27 evropskih komisarjev, po en na državo članico. Komisija predlaga zakone Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pripravi predhodni predlog proračuna EU, je odgovorna za izvajanje zakonodaje EU in predstavlja EU v tretjih državah oz. nekaterih mednarodnih organizacijah.
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji:
Ambiciozno znižanje izpustov že do leta 2030
Prihodnost Evrope je odvisna od zdravja planeta.
Zakaj podnebna nevtralnost in kako jo doseči?
Države članice EU so sprejele evropski zeleni dogovor, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala leta 2019. Če želimo zanamcem omogočiti normalno življenje na našem planetu, moramo Evropo do leta 2050 preobraziti v podnebno nevtralno celino. Dokazati moramo, da je nekaj takega mogoče in da se je možno izogniti podnebni katastrofi.
Evropska komisija je pripravila konkretne predloge za dosego tega cilja. Med lanskim predsedovanjem Slovenije Svetu EU je Komisija pripravila ambiciozen zakonski sveženj Fit for 55 – Pripravljeni na 55. Ta predvideva znižanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Če želimo biti leta 2050 podnebno nevtralni, moramo ta cilj do leta 2030 vsekakor doseči.
Je vojna v Ukrajini dala dodatno spodbudo podnebnim ambicijam EU?
Pravijo, da je streho lažje popraviti, kadar sije sonce. To je res, ampak vseeno radi odlašamo. Zdaj nas je vojna v Ukrajini na nek način prisilila v hitre ukrepe. Energetska kriza kot posledica ruskega napada na Ukrajino nas drago stane. Evropski zeleni dogovor, ki spodbuja prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije, je eden izmed ukrepov, ki bi lahko to krizo omilili.
Kateri so najpomembnejši ukrepi za doseganje podnebne nevtralnosti?
Zakonodajni paket Pripravljeni na 55 se dotika veliko področij. Tukaj govorimo o energetiki, obnovljivih virih energije, prometu – očitno se ne bomo več mogli voziti tako kot zdaj, z avti na notranje izgorevanje –, gradnji okolju prijaznih stavb, učinkovitemu upravljanju gozdov in zelenih površin. Na vseh teh področjih morajo države EU izpolniti ambiciozne cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. To je ključno za uspešen zeleni prehod in doseganje podnebne nevtralnosti.
Cilj podnebne politike EU je jasen: omejiti segrevanje planeta na stopinjo Celzija in pol. Če ne začnemo delati hitro in ambiciozno, se nam ne obeta nič dobrega.
Kdaj bomo vedeli, da smo na dobri poti?
To nam bodo povedali rezultati, ki pa ne bodo vidni takoj. Prvi uspeh bosta morda znižanje cen energije in povečanje deleža obnovljivih virov energije.
Prepričana sem, da moramo delovati na vseh frontah. To pomeni ugašanje luči, zmanjšanje delovanja klimatskih naprav, znižanje jakosti gretja in hlajenja ter podobni varčevalni ukrepi. Sprememba se bo zgodila, ko bomo razumeli, da to počnemo za skupno dobro – ko hodim v službo s kolesom, ko jem manj mesa, ko oblečem pulover, namesto da odprem radiator, takrat prispevam k zelenemu prehodu, ki bo koristil vsem. Zmagali bomo, ko spremenimo miselnost.
Kako ocenjujete zainteresiranost odločevalcev za takšne spremembe?
Zeleni prehod ne bo enostaven, potrebna bodo ogromna vlaganja, tudi do tisoč milijard evrov. Gre za projekt, ki bi ga lahko primerjali s pristankom človeka na Luni.
Evropski proračun za obdobje 2021–2027 eno tretjino od več kot tisoč milijard evrov že namenja za zeleni prehod. Imamo tudi sklad za okrevanje in odpornost po pandemiji covid-19, kjer je dobra tretjina od več kot 700 milijard sredstev prav tako namenjena ukrepom za doseganje podnebne nevtralnosti. Zeleni prehod in podnebna nevtralnost nista samo nujna, ampak sta tudi odlična priložnost. V Sloveniji imamo industrijo in ponudnike storitev, ki ju bodo znali prav gotovo dobro izkoristiti.
Nihče ne sme biti na slabšem
Dr. Jerneja Jug Jerše: "Zeleni prehod bo regije, ki so gospodarsko odvisne od fosilnih goriv, bolj prizadel kot druge. Tega se zavedamo. Nihče ne sme biti na slabšem. Za pomoč tem regijam je EU ustanovila sklad za pravičen prehod. V Sloveniji sta zasavska in savinjsko-šaleška regija tisti, ki sta že dolgo živeli s premogom. Vendar bo treba rudnike v okviru zelenega prehoda prestrukturirati. Slovenija bo lahko iz sklada za pravičen prehod uporabila 258 milijonov evrov za različne investicije in vlaganja v človeške vire oziroma prekvalifikacije. To so tudi dobre priložnosti. V prejšnji krizi je EU varčevala, zdaj pa je spremenila svoj pogled. Ni vse v varčevanju, ampak je treba spodbujati gospodarstvo, ga prestrukturirati, ga postaviti na višjo razvojno krivuljo. Vse investicije morajo biti zelene in digitalne, treba pa je tudi spremeniti miselnost. Pomembne so reforme."
Kako se bo EU lotila diverzifikacije oskrbe z energijo, da bi bili čim manj odvisni od ruskih fosilnih goriv?
Nedavno predstavljen projekt REPowerEU je energetski odgovor EU na ruski napad na Ukrajino in z njim povezana dogajanja na trgu energentov. Nujno je hitro zmanjšati odvisnost EU od ruske nafte in ruskega plina. Eden izmed temeljnih ukrepov je povečati delež obnovljivih virov energije; cilji so tukaj postali bolj ambiciozni.
V okviru RePowerEU je za Slovenijo, če se tako odloči, na voljo 2,5 milijarde evrov posojil, ki jih lahko Slovenija doda že milijardi in pol nepovratnih sredstev ter 700 milijonov evrov posojil iz načrta za okrevanje in odpornost.
V nekaterih državah članicah so zaradi pomanjkanja plina začeli elektriko znova pridobivati iz premoga, kjer se sprošča še več toplogrednih plinov.
Države članice so neodvisne, kar zadeva njihovo energetsko mešanico. Če se država članica odloči za premog, je to na kratki rok mogoče, saj vemo, da gre za začasno rešitev. Evropska komisija pravi, da premog ni čista oblika energije, vendar trenutno ni drugih alternativ.
Zaloge energentov se zdaj polnijo povsod. Paket REPowerEU je prek skupne evropske platforme prinesel tudi možnost skupnega nakupa zalog energentov, ki bo deloval na prostovoljni osnovi.
Najprej pandemija covid-19, nato vojna v Ukrajini. Kako bo EU okrevala po teh krizah, kako se lahko nanje bolje pripravi?
Program NextGenerationEU, na katerem temeljijo prizadevanja EU za okrevanje in odpornost, je namenjen mladim, novim generacijam. Mladi so tisti, na katerih bo temeljilo okrevanje po pandemiji, mladi so tisti, ki se bodo morali soočati s krizami, ki še prihajajo.
Države članice so s tem namenom pripravile svoje načrte za okrevanje in odpornost, Evropska komisija jih je pregledala in odobrila, tudi slovenskega. Kot rečeno, je za Slovenijo v tem okviru na voljo milijarda in pol evrov nepovratnih sredstev ter 700 milijonov evrov posojil.
Z investicijami in reformami želimo mlade pripraviti na prihodnje izzive. V program so vključene tudi ključne reforme, ki jih je treba izvesti – to so pokojninska reforma, reforma dolgotrajne oskrbe in zdravstvena reforma.
Stvari moramo izvesti zelo hitro – do leta 2026. Do leta 2026 morajo biti vsi projekti končani, reforme pa sprejete.
Pri načrtu za okrevanje in odpornost so zelo natančno določeni mejniki in cilji, do kdaj je treba kaj narediti, in upam, da bomo do leta 2026 imeli bolj zeleno ter bolj digitalno družbo. A dela je še veliko.
Mejniki programa NextGenerationEU so postavljeni na četrtletja, kar pomeni, da vlada žal ne bo imela sto dni, da zadiha. Prve zahteve je bilo treba uresničiti že do konca junija, druge cilje bo treba doseči do konca septembra – časa za odlašanje ni.
Doživite Evropo na popolnoma nov način
Multimedijski center DOŽIVI EVROPO vam Evropsko unijo in evropske politike približa na zanimiv, interaktiven in poučen način, obenem pa vam, kar je najpomembnejše, predstavi, kako lahko na njeno delovanje vplivate sami. In to v kar 24 jezikih!
Hiša Evropske unije na Dunajski 20 v Ljubljani vabi na edinstveno popotovanje po Evropski uniji. Interaktivni multimedijski center obiskovalcem na zanimiv in enostaven način predstavi delovanje Evropske unije in njenih institucij, vpliv evropskega povezovanja in sodelovanja na naša življenja ter obenem pojasni, kako lahko sami sodelujemo pri ustvarjanju evropske prihodnosti.
Obiščite Hišo Evropske unije in izvedite več.
