Sreda, 26. 4. 2023, 20.26
1 leto, 7 mesecev
"Aprila 1941 se je začelo eno najtemnejših obdobij v slovenski zgodovini"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,41
70
Slavnostna govornica na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Slovensko ljudstvo se je z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo vsem okupatorjem, ki so v drugi svetovni vojni zasedli in razkosali slovensko ozemlje, ki so ustrahovali, potujčevali in izseljevali ljudi, ki so zapirali in streljali talce ter grabili po slovenski zemlji, je na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Po razkosanju slovenskega ozemlja med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško aprila 1941 se je začelo eno najtemnejših obdobij v slovenski zgodovini, ko so vsi okupatorji izvajali raznarodovalne ukrepe z namenom potujčiti slovensko prebivalstvo in zasedena ozemlja čim prej priključiti svoji matični državi, je med drugim povedala Urška Klakočar Zupančič.
Raznarodovalna politika
"Poleg prepovedi uporabe slovenskega jezika je raznarodovalna politika, ki je bila najhujša na nemški strani, izvajala nacistično etnično in rasno čiščenje, izganjala ljudi iz domov in jih gnala v nemška taborišča ali jih izseljevala v Srbijo, številni moški so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, začelo se je streljanje talcev, nad slovenske Jude pa so se zgrnile grozote holokavsta."
"Nemci so v predele, od koder so preganjali slovensko prebivalstvo, želeli naseliti svoje ljudi. /…./ Spodnjo Štajersko so imeli za zgodovinsko in kulturno nemško deželo, zato se je vzgoja prebivalstva v nacističnem duhu začela že v zgodnjem otroštvu, nato pa prek šol do vseh oblik javnega in zasebnega življenja."
Hitler v Mariboru
"Temelje za ponemčevanje je že kmalu po napadu na Jugoslavijo, natančneje 26. aprila 1941, položil sam Adolf Hitler, ko je osebno obiskal Maribor in štajerskemu guvernerju Sigfriedu Uiberreitherju naročil: 'Napravite mi to deželo spet nemško!'" je spomnila Klakočar Zupančičeva.
"Izgon iz domovine je bil predviden za narodno zavedne Slovence, predvsem izobražence in duhovnike, protinaciste in tiste, ki so se na Štajersko priselili po prvi svetovni vojni iz Primorske, nato pa za pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja."
Ustanovitev Protiimperialistične fronte
"Ironično so se ravno v noči na 27. april 1941, torej noč po tem, ko se je Hitler sprehajal po Mariboru, v Rožni dolini v vili književnika Josipa Vidmarja sestali predstavniki nekaterih slovenskih političnih strank, dela Sokolov in kulturnih delavcev. /…/ V tej noči je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta kot upor proti imperializmu oziroma kot temelj za oborožen upor proti okupatorju. Prve akcije, predvsem sabotaže in diverzije, so aktivisti izvajali že takoj po ustanovitvi."
"Protiimperialistična fronta se je 22. junija 1941, ko se je začela operacija Barbarossa oziroma nemški napad na Sovjetsko zvezo, preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda," je povedala predsednica državnega zbora.
Letošnja državna proslava ob 🇸🇮 dnevu upora proti okupatorju je potekala v Športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha v Šoštanju, rojstnem kraju pesnika in narodnega heroja, ki mu je vlada posvetila letošnje – Kajuhovo leto. pic.twitter.com/2ATwc8B8eM
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 26, 2023
Nastanek Osvobodilne fronte pomembna prelomnica v slovenski zgodovini
"Slovensko ljudstvo se je z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo vsem okupatorjem, ki so v drugi svetovni vojni zasedli in razkosali slovensko ozemlje, ki so ustrahovali, potujčevali in izseljevali ljudi, ki so zapirali in streljali talce ter grabili po slovenski zemlji. Posebnost slovenskega upora, ki ga je definiralo narodnoosvobodilno gibanje, je bila gradnja ljudske oblasti. Medtem ko si je večina udeležencev osvobodilnega boja želela svobodnih in demokratičnih odnosov v novi državi, je nadzor nad gibanjem obdržala komunistična partija, ki je po vojni prevzela oblast."
"Kljub temu pa nastanek Osvobodilne fronte zaznamuje pomembno prelomnico v slovenski zgodovini, ko se je narod v nuji po samoohranitvi in v želji po samoodločbi združil, organiziral in legitimno uprl. Nastanek svobodne in samostojne države Slovenije leta 1991 je bil logičen nadaljnji korak k popolni svobodi naroda, ki se mu je na majhnem koščku zemlje sredi Evrope, kjer se gorske verige stikajo z morjem in prostrana ravnina meji na gozdnato hribovje, pod različnimi tujimi vladarji uspelo obdržati stoletja."
Zaradi upora pod vodstvom Osvobodilne fronte se je obdržal tudi med najhujšo morijo v zgodovini človeštva, ki se je uradno končala 9. maja 1945, ko so partizanske čete vkorakale v Ljubljano, je med drugim še povedala predsednica državnega zbora.
Režiser in scenarist osrednje državne proslave je Tomaž Letnar, ki meni, da bi moralo biti spoštovanje upora proti okupatorju "več kot obujanje zgodovinskega spomina, ker je upor nujen in nedeljiv del osebne in nacionalne biti, ko je ta ogrožena", so navedli v uradu. Dodali so, da želi režiser v umetniškem programu izpostaviti tudi človečnost, ki so jo v nemogočih razmerah s pisanjem pesmi, plesom, skladanjem glasbe, ljubeznijo in smehom ohranjale borke in borci.
Letnarjeva dramska pripoved tako "temelji na osebnih zgodbah v resničnih zgodovinskih okoliščinah in s tem upor dviga nad ideološke interpretacije zgodovine na osebno in etično raven ter mu daje brezčasen pomen", so dodali.
Slavnostna govornica je bila Urška Klakočar Zupančič, tam je bila tudi Nataša Pirc Musar
Državna proslava je bila v Šoštanju, rojstnem kraju pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha, ki mu je vlada tudi posvetila letošnje leto. Slavnostna govornica na proslavi je bila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Na proslavi sta bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije, potekala pa je v športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju.
"Še vedno bomo prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja," je v svoji poslanici ob dnevu upora proti okupatorju med drugim napisal predsednik vlade Robert Golob.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman je pred proslavo povedal, da je za razliko od preteklih dveh let njihova izkušnja s koordinacijskim odborom za državne proslave letos izjemno pozitivna. Ob tem je spomnil, da borčevski praporščaki na lanski in predlanski proslavi niso bili zaželeni. Pozdravil je tudi izbiro motiva in kraja državne proslave. Kajuh kot partizan in Šoštanj kot njegov rojstni kraj sta namreč pomembno povezana s pomenom dneva upora proti okupatorju, je dejal.
Poslanica predsednika vlade Roberta Goloba ob dnevu upora proti okupatorju
"Dan upora proti okupatorju je praznik spomina in razmisleka. O preteklosti, bodočnosti, predvsem pa o nas samih in naši nravi. Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo.
Ampak, ne slepimo se. Vedno bodo močnejši in šibkejši. Tako narodi kot interesi. Tudi Slovenci smo se doslej vsakih nekaj desetletij znašli v položaju, ko smo si morali izboriti svojo pravico. Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe.
Še vedno bomo prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja. Tudi tista, ki so morda diametralno nasprotna od naših, a vendarle pomembno plemenitijo in zaokrožujejo javno razpravo.
Naj še spomnim, da bomo prihodnje leto prav v tem času praznovali dvajseto obletnico svojega vstopa v Evropsko unijo. Slovenija v tem času ni postala le enakopravna, temveč aktivna in pomembna članica zveze, ki v teh težkih časih dejavno prispeva k prizadevanjem za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na stari celini.
Dovolimo torej preteklosti, da nas navdihuje z dobrimi zgledi. Že dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost. In da sta demokracija in svoboda vrednoti, ki ne smeta poznati meja. Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju. Naj nam zgodovinsko sporočilo tega dne pomaga graditi prihodnost."
70