Petek, 2. 2. 2024, 16.50
10 mesecev
Ptuj: na domačem dvorišču priredil mističen dogodek in privabil več kot tisoč obiskovalcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Korantov skok, bičev pok in oranje prve brazde so tradicionalni običaji, s katerimi kurenti in pokači na Ptujskem naznanijo začetek pustnega časa. Čeprav so tradicionalni običaji ob poplavi komercialnih dogodkov skoraj izumrli, so jih vestni domačini znova obudili. Eden takih je Zvonko Križaj, ki je kurentov skok leta 2001 v krogu nekaj prijateljev priredil na domačem dvorišču v Budini pri Ptuju, po 23 letih pa se jim na istem mestu pridruži okoli tisoč kurentov in nič koliko drugih obiskovalcev.
Na Ptuju pustni čas otovorijo že na martinovanju, ko izvolijo aktualnega princa Ptujskega karnevala, pravi začetek pustnega časa pa se začne s tako imenovanim korantovim oziroma kurentovim skokom. Ta se vsako leto odvije na svečnico, štirideset dni po božiču na domačiji Zvonka Križaja, drugega princa karnevala Zokija Matevža in buditelja kurentovega skoka.
"Ta običaj je skoraj že povsem izumrl in leta 2001, ko sem postal princ, sem sklenil, da ga je treba obuditi. Iz otroštva se spomnim, da smo si kurenti takoj po svečnici lahko nadeli zvonce, naslednji dan pa smo se že lahko oblekli v kurente," se spominja Križaj.
Zvonko Križaj, drugi princ Ptujskega karnevala in buditelj kurentovega oziroma korantovega skoka. Križaj prvi pozvoni z zvonci, se požene okoli ognja, zatem pa se mu začnejo pridruževati skupine kurentov. Plešejo okoli ognja in na vso moč zvonijo z zvonovi.
Na kurentovem skoku kurenti ne nosijo kožuhov
V noči po svečnici točno opolnoči si tako kurenti nadenejo zvonce, zaplešejo okoli ognja ter z glasnim zvonjenjem oziroma "ruženjem" začnejo odganjati zimo in zlo. To noč kurenti ne nosijo kožuhov, temveč izključno zvonce in ježevko. "Tako je od nekdaj. Tako so kurenti pridobivali kondicijo, da so potem vse preostale pustne dni lahko zdržali v kožuhu oziroma kurentiji, ki v povprečju tehta trideset kilogramov," pojasni Križaj.
Na kurentovem skoku kurenti ne nosijo kožuha, temveč samo zvonce in ježevko.
Še pred prihodom kurentov dogodek odprejo tradicionalni pokači, ki z biči, narejenimi iz dolgih vrvi, "spokajo" oziroma prebijajo zvočni zid. Vihtenje biča se sliši kilometre daleč in je po besedah Križaja najbolj tradicionalno za Dravsko in Ptujsko polje ter Haloze. Poleg korantovega skoka in bičevega poka začetek pustovanja naznanijo tudi z oranjem prve brazde. To je značilno predvsem za Dornavo.
Pokače je bilo na Ptuju slišati še pozno v noč. Bičev pok namreč odmeva kilometre daleč.
Mističen dogodek ob soju ognja se je pri Križaju to noč odvil že 23. zapored, njegov namen pa je, da bi se kurentov skok obudil tudi v drugih vaseh, kar mu je očitno več kot uspelo. To leto namreč, kot pravi, na Ptujskem ni vasi, kjer si fantje ter tudi dekleta in otroci ne bi nadeli zvoncev. Samo na njegovem dvorišču se jih je zbralo okoli tisoč.
Tradicionalno so se v kurente res oblekli neporočeni moški, ker pa je biti kurent vse bolj priljubljeno in ker živimo v 21. stoletju, so danes kurenti lahko tudi otroci in ženske. Pod kurentijami se tako skrivajo ženske in moški, različnih generacij.
Kurentijo si nadenejo tudi otroci in ženske.
Kurent je tudi naš znani slovenski boksar in nekdanji poslanec Dejan Zavec.
Kurentovega skoka se je udeležil tudi Dejan Zavec (tretji z desne).
Več fotografij sinočnjega dogajanja v Budini pri Ptuju si poglejte v spodnji fotogaleriji.
