Četrtek, 7. 12. 2023, 12.10
11 mesecev, 3 tedne
Računsko sodišče skrbijo predolge bolniške odsotnosti in čakanje
Ministrstvo za zdravje pri obvladovanju dolgotrajnega bolniškega dopusta v letu 2020 ni bilo učinkovito, v reviziji ugotavlja računsko sodišče.
Kot so v povzetku revizije zapisali na računskem sodišču, je Slovenija v letu 2020 razpolagala le z delnimi strateškimi usmeritvami za obvladovanje bolniškega dopusta.
Celotno poročilo si lahko preberete na tej povezavi.
Hkrati so poudarili, da je za učinkovito obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža treba zagotoviti ustrezne podatke in analize. Ministrstvo je leta 2020 s sklenitvijo pogodbe o financiranju dejavnosti z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje zagotovilo zbiranje in analiziranje podatkov o zdravju ter zdravstvenem varstvu. Vendar podatki in analize, s katerimi je država razpolagala na podlagi te pogodbe, prikazujejo zgolj zdravstveno stanje državljanov z vidika bolniškega dopusta kot celote, ne zagotavljajo pa podatkov o dolgotrajnem bolniškem staležu, so opozorili na računskem sodišču.
Najdaljši bolniški stalež je po podatkih iz revizije leta 2020 trajal 11,5 leta, najvišje izplačano bolniško nadomestilo pa skoraj 21.500 evrov. Slovenija ima po opozorilih računskega sodišča najmanj restriktivne pogoje glede višine in trajanja bolniškega dopusta v Evropi. Trajanje nadomestila je namreč neomejeno, njegova višina pa se s trajanjem povečuje.
Neustrezni podatki in analize
"Ministrstvo zato v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni zagotovilo, da bi na ravni države razpolagali z vsemi ustreznimi podatki in analizami, s pomočjo katerih bi lahko ugotavljali najpogostejše okoliščine dolgotrajnega bolniškega staleža in značilnosti dolgotrajno odsotnega posameznika ter vpliv višine in trajanja nadomestila plače za začasno zadržanost od dela na obseg dolgotrajnega bolniškega staleža," so navedli.
Kot ugotavljajo, ministrstvo tudi ni zagotovilo analiz, s katerimi bi prepoznalo obstoj in razloge odvisnosti trajanja bolniškega dopusta od (ne)dosegljivosti zdravstvenih storitev, in posledično ni izvedlo aktivnosti, ki bi vplivale na zmanjšanje obsega dolgotrajnega bolniškega staleža, če je ta posledica daljših čakalnih dob za posamezne zdravstvene storitve.
Na kaj čakajo na bolniškem dopustu?
Pri tem na ravni države niti ni zagotovil podatkov o tem, ali so čakajoči na specialistične preglede in na operacijske posege oziroma druge vrste diagnostičnih postopkov oziroma terapij, za katere je treba čakati nad dopustno čakalno dobo, v bolniškem staležu ali ne.
Ministrstvo ni niti zagotovilo niti spremljalo podatkov o pogostosti odločanja zdravnikov o delazmožnosti zavarovancev, s čimer bi lahko ocenilo potrebo po usmeritvah z namenom optimizacije časovne dinamike (ponovne) presoje sposobnosti za delo zavarovancev, predvsem tudi glede na posamezno diagnozo. Ministrstvo tudi ni proučilo potrebe po določitvi časovnega intervala, po preteku katerega bi zdravnik opravil presojo o tem, ali je sploh pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja, ki bo omogočilo povrnitev zavarovančeve delovne zmožnosti, ali pa je zavarovanca smiselno napotiti k invalidski komisiji.
V obstoječi ureditvi rehabilitacija in prizadevanja za vrnitev zaposlenih na delo ne potekajo v času bolezni, temveč so zavarovanci pretežno upravičeni do rehabilitacije šele po pridobitvi statusa osebe z zmanjšano (delovno) zmožnostjo. S povezavo obstoječih pravic do medicinske in poklicne rehabilitacije bi se lahko osebo, ki je v procesu zdravljenja, že prej napotilo na poklicno rehabilitacijo, so pojasnili na računskem sodišču.