Torek, 8. 4. 2025, 16.06
4 dni, 4 ure
Referendumska kampanja: ministrstvo z argumenti za novi zakon, SDS napovedala intenzivno kampanjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
Zakon bo zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina udeležencev in vsaj petina vseh upravičencev, to je trenutno 338.671 volivcev. Točno število se bo ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja.
Ministrstvo za kulturo bo po napovedi državnega sekretarja Marka Rusjana v okviru referendumske kampanje o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke predstavljalo argumente za novi zakon. Ob tem je Rusjan izpostavil predvsem transparentnost novega zakona. Meni, da je referendum nepotreben in da SDS ne bo uspelo doseči potrebnega kvoruma. Medtem v SDS napovedujejo intenzivno referendumsko kampanjo.
Ministrstvo za kulturo bo v okviru kampanje pojasnjevalo, zakaj je novi zakon boljši od trenutne ureditve, je Rusjan napovedal v izjavi za medije v DZ. "Ministrstvo ne more pozivati k bojkotu, ministrstvo lahko samo predstavlja argumente," je odgovoril na vprašanje, ali se bo tudi ministrstvo pridružilo pozivu predsednika vlade Roberta Goloba k bojkotu referenduma.
Na vprašanje, ali se strinja s pozivi Svobode k bojkotu, pa je kot funkcionar Levice odgovoril, da bodo tudi v njihovi stranki na podoben način nagovarjali volivce, predvsem zato, ker je zakonodajni referendum nepotreben in predstavlja nepotreben strošek glede na učinek. Če referendum uspe, bo obveljal stari zakon, ki je netransparenten, razlika med številom upravičencev do dodatka pa je minimalna.
Zakon iz leta 1974 brez kriterijev
Na navedbe SDS, da bi dodatek po novem zakonu letno stal 1,14 milijona evrov, če bi ga prejemalo sto oseb, je Rusjan odgovoril, da gre za hipotetične številke. Spomnil je, da po dosedanjem zakonu izjemno pokojnino prejema 83 oseb. Dodal je, da natančnih izračunov glede stroškov po novem zakonu nimajo, saj je ta drugačen od sedanjega, da pa gre za manjše razlike, zato je referendum nesmiseln.
"Zakon, ki velja od leta 1974, nima nobenega kriterija. Kaj je bolj netransparentno?" je vprašal Rusjan. Novi zakon pa po njegovih besedah natančno določa, katere nagrade so potrebne za pridobitev dodatka, kdo je do njega upravičen in kdo ne, denimo če je obsojen za hujše kaznivo dejanje. "Stari zakon nima nič in je to popolnoma prepuščeno arbitrarni odločitvi vlade oziroma na predlog ministrstva za kulturo," je dejal Rusjan.
Kaj bo s patrom Rupnikom?
V zvezi s primerom patra Marka Rupnika, kjer se odpira vprašanje kazenskega zastaranja, je Rusjan pojasnil, da se bo upoštevalo slovensko zakonodajo, saj kanonsko pravo pri nas ne velja. Ob tem je ocenil, da Rupnik Prešernove nagrade sploh ne bi smel dobiti, da se mu je nagrada dodelila mimo predlogov strokovnih komisij in da je pri tem SDS naredila uslugo Vatikanu. "Če ta človek ne bi bil ves čas zaščiten, bi bil verjetno tudi obsojen," je dejal.
Predvidevajo pa, da bo večina ljudi, ki so storili kazniva dejanja, obsojena, zato so dali v zakon varovalko, da ti ne morejo dobiti dodatka.
Uspeh referenduma je po Rusjanovih besedah odvisen tudi od tega, koliko ljudi se bo referenduma udeležilo oziroma ali bo SDS uspelo doseči kvorum. Meni, da jim to ne bo uspelo.
V SDS napovedujejo intenzivno referendumsko kampanjo
Medtem v SDS napovedujejo intenzivno referendumsko kampanjo. Menijo, da zakon širi nabor upravičencev do dodatka tudi na tiste, ki da do upokojitve niso v pokojninsko blagajno "prispevali niti centa", bi pa prejemali visok dodatek.
V največji opozicijski stranki ob tem navajajo preračun, po katerem naj bi bilo do dodatka upravičenih med 100 in 200 posameznikov letno. Kot podlago za takšno število navajajo preračun na podlagi skupnega števila prejemnikov Prešernovih nagrad in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada, ki so hkrati prejemniki še katere od nagrad, ki jih določa novi zakon, in doslej še ne prejemajo nagrade na podlagi obstoječega zakona.
V SDS navajajo, da je bilo v 34 letih samostojne države prejemnikov nagrad Prešernovega sklada po šest letno, kar skupaj nanese 204 prejemnike, in še po dva prejemnika Prešernove nagrade letno, skupno 68. Ob upoštevanju, da so nekateri izmed teh že pokojni, so v SDS izračunali, da bi 100 prejemnikov letno državo stalo 1,14 milijona letno, v 20 letih, na kolikor so zaokrožili povprečno pokojninsko dobo, pa 22,8 milijona evrov letno.
Opozarjajo tudi, da točne višine dodatkov v prihodnjih letih niso znane, saj zakon prinaša tudi določbo o usklajevanju, kot to velja za preostale pokojnine. "Če bi bila zdaj ta pokojnina tri tisoč evrov, pa je uskladitev petodstotna, je to dodatnih 250 evrov vsak mesec. Toliko, kolikor na primer premier Robert Golob obljublja letnega božičnega dodatka," je povedal poslanec Andrej Hoivik.
Černač: Poziv k bojkotu razumemo kot "šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev"
Poslanec SDS Zvone Černač se je ob tem še odzval na izjave premierja in največje vladne stranke Svoboda o pozivih k bojkotu referenduma. "Ta poziv razumemo kot šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev," je komentiral. Po Černačevih besedah takšnih pozivov tudi ne razumejo, upoštevajoč, da je vladna koalicija tak zakon potrdila na matičnem odboru, seji DZ in po vetu državnega sveta.
Obenem pa si ne predstavljajo, da bi katerikoli minister za kulturo ali katerakoli vlada ob zavrnitvi takšnega zakona na referendumu v prihodnje še podeljevala tovrstne dodatke. "Glas proti pomeni, da je treba te privilegije odpraviti, če jih po referendumu ne bo odpravila ta vlada, jih bo naslednja v mesecu dni po prevzemu odgovornosti," je sklenil Černač.
