Robert Golob
Petek, 4. 4. 2025, 16.16
6 ur, 50 minut
Golob: Svoboda se bo v referendumsko kampanjo vključila in pozivala k bojkotu referenduma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
"Svoboda se bo v referendumsko kampanjo vključila in pozivala k bojkotu referenduma," je glede referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike na TV Slovenija in POP TV dejal predsednik vlade Robert Golob. Z njim se strinja tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko. V SD pa menijo, da pozivi k bojkotu niso prva naloga politike. Medtem v SDS in NSi poziv k bojkotu referenduma, ki bo 11. maja, vidijo kot neprimeren. Koalicijski stranki računata, da bo referendum padel, ker se ga ne bo udeležilo dovolj volivcev.
Glede referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike je Golob tako za TV Slovenija kot POP TV dejal, da gre pri tem za referendum proti kulturi. "Slovenski narod je namreč obstal, ker je obdržal svojo kulturo in svoj jezik. Tisti, ki dela proti kulturi in slovenskemu jeziku, v resnici dela proti slovenskemu narodu," je prepričan premier.
Zanj je referendum popolnoma nesmiseln, ker je sovražen do slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda. "Zato ga bomo v Svobodi bojkotirali. Pozivam tudi vse volivke in volivce, da se referenduma ne udeležijo, ker je v resnici v škodo slovenskemu narodu," je dodal Golob. Svoboda se bo v referendumsko kampanjo vključila in pozivala k bojkotu referenduma.
Odločitev bo padla 11. maja
Referendum bo 11. maja, so z 71 glasovi za in brez glasu proti na izredni seji odločili poslanci DZ. Zahtevo za zakonodajni referendum je vložila SDS. V SDS menijo, da zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti prinaša neupravičene privilegije peščici. Vprašanje na referendumu se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?
Po mnenju ministrice za kulturo Aste Vrečko referendumsko vprašanje ni ustrezno in bi se moralo glasiti, ali se ljudje strinjajo, da se izjemne pokojnina še naprej podeljuje po zakonu iz leta 1974. Na seji DZ je ponovno izpostavila, da zakon iz leta 1974 ne predvideva nikakršnih meril za podeljevanje, medtem ko novi zakon ne uvaja novih dodatkov, uvaja pa transparentne, pravične in enakopravne kriterije za dodatek. Referendum je ministrica označila kot "referendum proti umetnikom, kulturi in Sloveniji".
Prvopodpisani pod pobudo, poslanec SDS Andrej Hoivik, je izpostavil, da na referendumu o veljavnosti novega zakona več ne bo odločala vladna koalicija, ampak bodo o uveljavitvi novega zakona odločali državljanke in državljani.
Med štiri ure in pol dolgo razpravo so koalicijski poslanci predlagateljem referenduma očitali laži in manipulacije v času zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, sam referendum pa označili že kot del predvolilne kampanje. Nekateri so napovedali, da se ga ne nameravajo udeležiti in tudi pozvali k bojkotu.
V opozicijskih SDS in NSi so koaliciji očitali zavajanje v zvezi z omenjenim zakonom ter bili kritični do pozivanja k bojkotu referenduma. Kot so izpostavili nekateri, gre za dvojna merila koalicije do z ustavo zagotovljene pravice do izražanja, saj ko ji to ustreza, ljudi poziva na volišča, sedaj pa jih poziva k bojkotu.
STA
Vrečko: Tudi obstrukcija je izraz politične volje
Z Golobom se strinja tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko. V izjavi za medije ob robu današnje seje DZ je Vrečko ponovila stališče, da se gre SDS s tem referendumom "politikantski in pritlehen kulturni boj".
Ministrstvo za kulturo in stranka Levica se bosta aktivno vključila v referendumsko kampanjo, drugače se bo po njenih besedah "kulturo poteptalo". "Zaradi tega čutim kot svojo dolžnost, čuti jo naša stranka, da znova zaščitim umetnost in kulturo pred napadi SDS," je dejala. Ob tem je spomnila, da je prejšnja vlada Janeza Janše padla tudi zaradi tega, "ker smo imeli ministrstvo za kulturo proti kulturi".
"Vsak državljan se lahko sam odloči, kako bo izrazil svojo politično voljo, tudi obstrukcija je izraz politične volje. To bo po njenem mnenju obstrukcija "proti trošenju 6,6 milijona evrov na plečih umetnosti in predvolilne kampanje, ki jo za to izkorišča SDS," je prepričana Vrečko. Državljani imajo po njenem mnenju "dovolj zdrave pameti, da vedo, čemu je ta referendum namenjen".
Kaj pomeni zavrnitveni kvorum?
Koalicija očitno računa na to, da se referenduma ne bo udeležilo dovolj volivcev in bo zaradi tega kljub morebitni večinski podpori zavrnjen. Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dalje namreč dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Zavrnitveni kvorum je odvisen od števila volilnih upravičencev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Končni podatek o tem iz evidence volilne pravice ugotovi pristojno ministrstvo osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in ga v 48 urah posreduje Državni volilni komisiji. Število volivcev, ki je moralo za uspeh referenduma glasovati proti, se je v zadnjih letih gibalo okoli 340.000.
Od skupaj 23 zakonodajnih referendumov je bilo doslej po takšnem sistemu izpeljanih osem. Nasprotnikom zakonskih rešitev je zadostno število volivcev na volišča uspelo pripeljati v dveh primerih: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah. Udeležba na tem referendumu je bila ena najvišjih v zgodovini, glasovanja se je udeležilo 46,5 odstotka volilnih upravičencev.
Koalicija usklajena
Poslanka Svobode Sara Žibrat pa glede na razprave poslancev na današnji seji meni, da so glede bojkota referenduma v koaliciji usklajeni. K bojkotu referenduma pa bodo po njenih besedah pozivali, "ker je bil zlorabljen za hujskanje upokojencev in gre v bistvu za predvolilno kampanjo SDS, za katero bomo žal zapravili skoraj sedem milijonov evrov davkoplačevalskega denarja".
Rezultat referenduma bo po njenih besedah "mogoče celo nebistven, v vsakem primeru bo na izgubi SDS". "Vprašanje o tem, ali bomo dodatke izjemnim upokojenim umetnikom delili po zakonu iz časa tovariša Tita ali po novem zakonu, se nam zdi dejansko irelevantno za življenja državljanov," je dejala za STA.
Socialni demokrati so v odzivu zapisali, da se bodo o nagovoru stranke volivcem še pogovorili. "Vsekakor pa menimo, da prva naloga politike niso pozivi k bojkotu, temveč da se na podlagi argumentov in dejstev državljanke in državljani odločajo po meri lastne presoje o določenem vprašanju," so zapisali. Za razpis referenduma so tako glasovali, ker spoštujejo voljo volivcev.
Ob tem so poudarili, da je tudi institut referenduma "žal podvržen marsikaterim zlorabam s strani politike in tudi ta referendum, kot so ga predstavili predlagatelji, ni moč razumeti drugače kot politično orodje za spodkopavanje podpore kulturi, umetnikom in ustvarjalcem". Predlagatelji, torej SDS, pa stisko upokojencev, "za katere v javnih nastopih tako radi izražajo skrb", izrabljajo za manipulativna in skrajno zavajajoča sporočila. Zopet pa so se poslužili tudi delitev v družbi, menijo v SD. "Takšno politiko želijo sedaj financirati z davkoplačevalskim denarjem v višini 6,6 milijona evrov," so še zapisali.
Za SDS in NSi poziv k bojkotu referenduma neprimeren
SDS poziv premierja Goloba k bojkotu referenduma vidijo kot poziv, naj volivci "ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti", kar je po besedah poslanca Andreja Hoivika v nasprotju s tem, kar narekuje ustava. Tudi poslanka Iva Dimic iz NSi je poziv ocenila kot neprimeren.
"Če bodo glasovali proti temu zakonu, bo na primer pater Marko Rupnik, ki je Prešernov nagrajenec, avtomatsko prejel to pokojnino," je Hoivik izpostavil kot primer.
Načrt za krepitev odpornosti predvidoma znan maja
Golob je za TV Slovenija in POP TV spregovoril tudi o obrambnih izdatkih. Dejal je, da bodo v načrtu za krepitev odpornosti Slovenije, ki nastaja že več kot leto dni in bo temeljil na treh stebrih - obrambi, širši družbeni varnosti in odpornosti celotne družbe -, izkoristili prednosti, ki jih ima Slovenija znotraj zavezništva in čim manj denarja namenili za nakupe orožja zunaj Slovenije. "Kaj bo ta načrt vseboval, je prezgodaj govoriti," je dejal. Napovedal je, da bodo načrt predstavili predvidoma maja.
Presenečen nad ravnanjem Gregoriča
Nad ravnanjem poslanca Svobode Miroslava Gregoriča, ki naj bi opravljal nezdružljivi funkciji, je bil premier, kot je povedal za obe televiziji, tudi sam presenečen. Poudaril je, da sam ne bo presojal, saj za kršitve zakonskih obveznosti obstajajo ustrezni organi. "Če se bo pokazalo, da je zakon kršen, bo moral prevzeti odgovornost. Meni je zagotovljeno, da se bo podvrgel odločitvi pristojnih institucij," je dejal Golob.
Zakon sicer predvideva le prekrškovne sankcije z namenom, da se kršitev odpravi, ne predvideva posebnih ali drugih sankcij za dolgotrajne kršitve, so pojasnili na KPK. Vrzel pa bodo poskušali odpraviti ob spremembah zakona, so dodali.
Golob: Delali smo v tišini, zdaj se reforme počasi končujejo
Predsednik vlade je spregovoril tudi o reformah in spomnil na obljube iz januarja 2023 o seriji reform. "Delali smo v tišini, zdaj se reforme počasi končujejo. Nobena vlada doslej ni v začetku mandata zmogla napovedati šestih reform in nobena vlada ni končala v prvem mandatu treh reform. V enem mandatu smo naredili več kot katerakoli vlada v zadnjih 20 letih. Ker smo imeli pogum in smo vztrajali pri svojih odločitvah," je dejal za POP TV.
Golob razkril, kje vidi rešitev
Premier Robert Golob meni, da ameriške carine ne koristijo ne Sloveniji, ne EU, še najmanj pa ZDA. Nanje se je treba odzvati odločno, a preudarno, je povedal.
Napovedane ameriške carine, ki bodo v višini desetih odstotkov od sobote veljale za ves svet, še višje pa od prihodnje srede za 60 držav in EU, je treba po besedah predsednika vlade Roberta Goloba najprej temeljito preučiti. Ker se bodo izkazale za škodljive, bo to po njegovem prepričanju pripeljalo do pripravljenosti za pogajanja. Evropa je velik izvoznik blaga v ZDA, skorajda v enakem znesku imajo Američani presežek v menjavi digitalnih storitev. "V to smer bi lahko šla rešitev," je namignil.
EU mora biti sicer v svojem odzivu enotna. "Slovenija bo naredila vse, da zaščiti svoje gospodarstvo," je za TV Slovenija zatrdil premier. Spomnil je, da je shema skrajšanega delovnega časa že sprejeta, in država bo, če bo treba, prizadetim podjetjem na ta način priskočila na pomoč. "Če se bo pokazalo, da so potrebni še drugi ukrepi, bomo ustrezno ukrepali," je zagotovil Golob in dodal, da pa bodo morali biti ukrepi ciljni.
