Golob tudi o mogočih spremembah cen nočnih vinjet #video

"V zadnjih mesecih je prometna pretočnost na slovenskih avtocestah močno upadla, vsakodnevno se vozniki spopadamo z daljšimi zastoji, po vsej Sloveniji pa stojijo večkilometrske kolone vozil," je v poslanskem vprašanju premierju poudaril poslanec SDS Danijel Krivec. Zanimali so ga ukrepi, ki jih vlada načrtuje za odpravo takšnega stanja.

Slovenija po Golobovih besedah ni izjema, "žal je dejstvo, da imamo v turistični sezoni ves čas zastoje in jih bomo imeli še en čas". Med razlogi je izpostavil tudi vstop Hrvaške v schengensko območje, zaradi česar se je promet iz hrvaške smeri proti Avstriji skozi karavanški predor v enem letu povečal za več kot 15 odstotkov. "Tega nihče ni pričakoval, ampak to pomembno vpliva na to, da je žal zastojev tudi več," je dejal.

Nočne vinjete bi bile cenejše

Dotaknil se je pobude iz vrst SDS, da bi bile cene tedenskih vinjet za osebna vozila, ki bodo uporabljene v nočnem času, nižje. "Tudi sam sem dal to pobudo na Dars. Dars je pripravil predlog, kako spremeniti cenovno politiko," je dejal, odgovor Darsa pa premier še čaka.

"Žal za zdaj podatki niso spodbudni in je proces bistveno bolj kompleksen, ker ga je treba še prijaviti v Bruselj in ga ne moremo samostojno sprejemati. Kljub temu pričakujem odgovor na to vprašanje, kakšni bi bili učinki spremembe cenovne politike vinjet, če bi šli v nočno tarifo oziroma različne urne tarife," je dejal in napovedal, da ga bo vlada, ko ga prejme, posredovala v DZ.

Predlog je, da bi bile cene vinjet, ki bi veljale v nočnem času, nižje, Vlada trenutno čaka na odobritev Bruslja, kamor je poslala predlog ukrepa. Foto: Matic Prevc/STA

Vlaganja v železniško infrastrukturo

Poudaril je, da vlada pospešeno vlaga v železniško infrastrukturo. "V letošnjem letu bomo za železniško infrastrukturo namenili 380 milijonov in prihodnje leto 420 milijonov evrov," je dejal, ob tem pa izpostavil, da bodo pravi učinki vidni šele čez nekaj let, kot je to pri vlaganjih v infrastrukturo običajno. 

Ker je pritisk tovornega prometa na Slovenijo vsako leto večji, bo morala vlada po Golobovih besedah na cestni infrastrukturi ukrepati drugače, kot je mogoče nekdo razmišljal še pred leti.

Širitev ljubljanskih vpadnic za odpravo ozkih grl

"Načrtuje se tako razširitev ljubljanskega obroča kot tudi križišča na Kozarjah. To je edini način, da bomo določena ozka grla, ki se pojavljajo tudi zaradi osebnega in tovornega prometa, lahko razrešili vzporedno s tem, ko bomo povečevali premik tovornega prometa na železnice," je dejal.

Načrtovana širitev ne zajema celotnega obroča v Ljubljani, pač pa določena križišča s štajerske in primorske smeri. 

NSi: Kje je razlog za padec industrijske proizvodnje?

Padec industrijske proizvodnje, ki smo mu priča, je po besedah premierja Roberta Goloba posledica prestrukturiranja industrije, ki se dogaja ne le pri nas, pač pa po vsej Evropi. Gospodarsko rast v tem trenutku poganjajo druga področja, je pojasnil danes v DZ. To so gradbeništvo, turizem ter informacijsko-telekomunikacijske storitve.

"V aprilu je bil padec industrijske proizvodnje v Sloveniji 7,9-odstoten, kar je največ med državami območja evra," je opozoril poslanec NSi Janez Žakelj ter vlado pozval k takojšnjemu odzivu s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta.

Golob je te številke potrdil, a kot je dejal, odsevajo prestrukturiranje industrije. "V celotni Evropi energetsko intenzivna podjetja zmanjšujejo svojo proizvodnjo, tudi v Sloveniji," je dejal. Med poglavitnimi vzroki za to je radikalno zvišanje cen energentov kot enega od ključnih inputov za energetsko intenzivna podjetja.

Golob: BDP kljub vsemu raste

Vseeno pa se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zvišuje, v prvem četrtletju je bila gospodarska rast z 0,6 odstotka bistveno nad evropskim povprečjem, je nadaljeval. Vsa gibanja so po njegovih besedah v skladu z napovedjo urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar): "Slovenija si lahko obeta dvig BDP do konca leta, res pa je, da ne bo izhajal iz predelovalnih dejavnosti in industrije." 

Gospodarsko rast trenutno poganjajo gradbeništvo in storitve, tako turizem kot tudi informacijsko-telekomunikacijske storitve. Foto: Bojan Puhek Gospodarsko rast trenutno poganjajo gradbeništvo in storitve, tako turizem kot tudi informacijsko-telekomunikacijske storitve. Napovedal je, da se bo prestrukturiranje energetsko intenzivnih podjetij nadaljevalo.

Pomanjkanje delovne sile zavira rast

Rast bi bila sicer lahko po njegovih besedah še višja, če se industrija in celotno gospodarstvo ne bi spopadala s pomanjkanjem delovne sile. V Sloveniji imamo trenutno rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, je dejal. Ključno se mu zato zdi zagotoviti čim več kvalificirane delovne sile, da bo gospodarstvo lahko dohajalo povpraševanje. Ob tem je spomnil na nedavni sprejem novele zakona o tujcih, s katerim se bo olajšalo podaljševanje delovnih dovoljenj, pa tudi pridobivanje novih.

Golob: Strošek Jek 2 po trenutnih ocenah 7.000 evrov na kilovat 

Skupni strošek gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek 2) je trenutno ocenjen na okoli 7.000 evrov na kilovat moči, je danes v DZ v odgovoru na poslansko vprašanje razkril predsednik vlade Robert Golob. Za 1.600-megavatni reaktor, največji med tistimi, o katerih razmišljajo v družbi GEN energija, bi to naneslo okoli 11 milijard evrov.

O izgradnji drugega bloka krške nuklearke je Goloba vprašala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Iz aktualne energetske bilance Slovenije je po besedah poslanke razvidno, da Slovenija pri izkoriščanju sončne in vetrne energije močno zaostaja za evropskim povprečjem. Vlada načrtov za uresničevanje jedrskega scenarija, ki je tudi zastopan v dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ni opustila, kar dokazujejo tudi Golobove izjave na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem.

Premier je na posvetu navedel konkretne korake in ukrepe ter predstavil dva scenarija za izgradnjo drugega bloka. Strankarska kolegica ga je tudi prosila za kratko predstavitev scenarija, na podlagi katerega bi bil Jek 2 zgrajen do leta 2037, "ne glede na to, da se vsi skupaj zelo dobro zavedamo, da bi glede na trenutno zakonodajo drugi blok lahko zgradili kvečjemu do leta 2047", je vprašala.

Za pospešitev Jek 2 potrebna sprememba zakonodaje

Golob je odgovoril, da je Slovenija jedrska država, kar pomembno določa naše odločitve glede prihodnosti. Pojasnil je, da bo Slovenija tudi v prihodnje stavila na mešanico obnovljivih virov energije na eni ter jedrske energije in hidroenergije na drugi strani.

V družbi GEN energija kot nosilcu projekta so po Golobovih besedah pripravili lastne izračune, kako hitro lahko v skladu z obstoječo zakonodajo računamo na izgradnjo drugega bloka. Po njihovih ugotovitvah bi z obstoječo zakonodajo Jek 2 zgradili leta 2047.

"Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: Ne. Če želimo zgraditi drugi blok, moramo to narediti hitreje, predvsem pa moramo spremeniti zakonodajni okvir, ki nam bo to omogočil," je bil jasen Golob.

Po projekcijah GEN energije bi se v tem primeru Jek 2 zgradilo najhitreje do leta 2037.

Končna odločitev glede Jek 2 leta 2027

Prvi mož GEN energije Dejan Paravan je na posvetu v Krškem pred dnevi dejal, da v družbi razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1.100 do 1.600 megavatov. Glede na končno odločitev o moči reaktorja bi skupen strošek Jek 2 znašal od nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.

Premier je ob tem napovedal ustanovitev posebne skupine v avgustu, ki bo pripravila in vodila projekt Jek 2. Namen te skupine je, da pripravi vse potrebne spremembe zakonodajnega okvirja, za učinkovito umeščanje v prostor, organizacijo projekta in finančno konstrukcijo vključno z investitorstvom.

Ko bodo vse te tri stvari opravili, bo lahko prišlo do sprejetja dokončne odločitve. "Opozarjam pa že zdaj, dokončna odločitev po časovnici GEN energije pride na vrsto leta 2027," je dejal predsednik vlade in napovedal iskanje širšega nacionalnega konsenza glede izgradnje ter tudi referendum.

Kot je še poudaril premier, so interes za sodelovanje pri projektu Jek 2 pokazali investitorji iz vseh sosednjih držav, torej Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije. Slednja je v preteklosti sicer večkrat izrazila nasprotovanje jedrski energiji.

SDS za ta teden z interpelacije zoper delo ministra za zdravje

Poslanska skupina SDS bo še ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana zaradi "vedno slabših razmer v zdravstvu ter serije neizpolnjenih in prelomljenih obljub o njihovem reševanju" ministra in predsednika vlade Roberta Golob, so sporočili iz stranke.

S tem želijo pospešiti "razpravo o realnosti koalicijskih obljub ter sposobnosti aktualne vlade za reševanje najbolj perečih problemov v državi".

Razloge za vložitev interpelacije je v izjavi za medije danes pojasnila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. "Zaradi vse slabših razmer v zdravstvu, ki jih je povzročil tudi interventni zakon, je omajano zaupanje pacientov v zdravstvenega ministra," je poudarila.

Po mnenju SDS ministrstvo ignorira "srž problema" oz. ZZZS 

Interventni zakon, ki je omogočil plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev, po oceni SDS "slabi javno zdravstvo, povzroča bohotenje zasebnega zdravstva in s tem poglablja tudi razlike med državljani na tiste, ki si zdravstvene storitve lahko plačajo, in na tiste, ki žal čakajo v državnem zdravstvu na boljše čase".

Ob tem je izpostavila rok za oblikovanje zdravstvenega plačnega stebra, ki se izteče konec meseca. Po njenih besedah je nekaj dni pred tem jasno, da jim tega ne bo uspelo izpolniti. Spomnila je, da je minister dal jasno vedeti, da če to ne bo izpolnjeno, bo tudi prevzel odgovornost.

Prav tako ocenjujejo, da se na ministrstvu ne ukvarjajo s "sržjo problema v zdravstvu", Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po njenih besedah so bili v SDS celo pripravljeni podpreti spremembe ZZZS, ki so bile napovedane, a kot ugotavljajo, teh očitno ne bo.

Na ministrstvu za zdravje so povedali, da je ministrov odziv pričakovati, ko bo prejel besedilo interpelacije.