Sobota,
16. 2. 2008,
14.53

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 16. 2. 2008, 14.53

8 let, 9 mesecev

Salecl: Ženske so na delovnem mestu pogosto žrtve večplastne diskriminacije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Diskriminacija na podlagi spola je po evropski raziskavi o delovnih pogojih najpogostejša oblika neenakega obravnavanja na delovnem mestu. Prizadete so zlasti ženske.

Kot je dejala direktorica urada za enake možnosti Tanja Salecl diskriminacija prizadene največ ljudi, zlasti žensk, ki so na trgu dela v slabšem položaju glede zaposlovanja, napredovanja, brezposelnosti in plač. Večplastna diskriminacija žensk na delovnem mestu Pri ženskah se na delovnem mestu pogosto pojavlja večplastna diskriminacija. Ženska je najprej diskriminirana kot ženska, nato pa še zaradi katere izmed drugih osebnih okoliščin, kot so rasna ali etnična pripadnost, spolna usmerjenost in starost, je pojasnila Saleclova. Razloge za diskriminacijo na delovnem mestu bi po njenih besedah lahko iskali tudi v zakoreninjenosti spolnih stereotipov o tradicionalnih vlogah žensk in moških. Ženske na slabšem tudi glede zaposlovanja, napredovanja in plač Ženske so tista skupina na trgu dela, ki je v slabšem položaju glede zaposlovanja, napredovanja in plač. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2006 stopnja brezposelnosti pri ženskah znašala 7,2 odstotka, pri moških pa 4,9 odstotka. Zelo visoka je bila razlika med mladimi, opažajo na uradu - pri ženskah je stopnja brezposelnosti znašala 17 odstotkov, pri moških pa 11,6 odstotka.

Višji delež žensk, zaposlenih za določen čas

V Sloveniji se je po podatkih statističnega urada v letu 2005 zvišal delež žensk, zaposlenih za določen čas. Po besedah Saleclove je lahko to zaskrbljujoče, saj "v praksi pomeni, da delodajalci zlasti mlade ženske zaposlujejo večinoma za določen čas in jim ne podaljšajo pogodbe, ko zanosijo," opozarja. Razlike obstajajo tudi med plačami žensk in moških, pravi Saleclova, a dodaja, da so ženske v Sloveniji glede na evropsko povprečje v boljšem položaju. V Sloveniji namreč ženske povprečno zaslužijo osem odstotkov manj kot moški, v državah EU pa je ta razlika 15-odstotna.

Saleclova ocenjuje, da je slovenska zakonodaja glede diskriminacije na delovnem mestu na podlagi spola dobra, po njenem pa se pojavljajo težave pri njenem doslednem izvajanju.

Delodajalci po novem res bolj odgovorni? Spremenjeni zakon o delovnih razmerjih, ki je v veljavo stopil novembra lani, delodajalcem nalaga več odgovornosti za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu. "Ti so zdaj zavezani sprejeti zaščitne ukrepe. V praksi to pomeni, da se delodajalcem priporoča, da sprejmejo izjave o politiki proti spolnemu in drugemu nadlegovanju, z njimi seznanijo vse zaposlene in jih tudi dosledno izvajajo. Preventiva je namreč tudi tukaj precej boljša kot odpravljanje posledic," meni Saleclova.

Dejala je, da na uradu redko prejmejo pritožbe žensk, ki so se morale pred sklenitvijo delovne pogodbe zavezati, da ne bodo zanosile v določenem času. "Ocenjujemo, da so ženske že toliko osveščene, da na podpis takšnih pogodb - ki so mimogrede pravno nične - ne pristajajo. Po drugi strani so ozaveščeni tudi delodajalci, ki v tem pogledu spoštujejo zakon o delovnih razmerjih," je pojasnila. Delavkam, ki bi takšno pogodbo dobile v podpis, svetuje, da se obrnejo na inšpektorat za delo ali na zagovornico, ki deluje pri uradu.

Moški redkeje žrtve diskriminacije na delovnem mestu Na vprašanje, kako pogosto na uradu za enake možnosti naletijo na primere, ko so žrtve diskriminacije na delovnem mestu moški, je Saleclova odgovorila, da se to zgodi le poredkoma. "Tisti, ki se oglasijo, imajo večinoma težave zaradi koriščenja očetovskega dopusta. Tako so se na nas že obrnili očetje, ki jim delodajalec ni dovolil izkoristiti očetovskega dopusta," je dejala. Raziskava o očetovstvu, ki so jo naročili na uradu, je pokazala, "da delodajalci velikokrat niso naklonjeni temu, da moški izkoristi 90 dni očetovskega dopusta, kaj šele temu, da si z materjo otroka deli dopust za nego in varstvo otroka", je dejala in dodala, da je po drugi strani tudi veliko delodajalcev, ki v tem ne vidijo težav.

"Veliko delodajalcev zakonodaje ne krši namerno"

Saleclova sicer verjame, da veliko delodajalcev zakonodaje - vsaj tistih členov zakona o delovnih razmerjih, o katerih so na uradu do zdaj osveščali - ne krši namerno. Da ne bi prihajalo do diskriminacije na podlagi spola pri razpisih za prosta delovna mesta, na kar so pri uradu z akcijo opozorili že pred dvema letoma, Saleclova delodajalcem svetuje, "naj kandidatkam in kandidatom za delo predstavijo delovne pogoje, potem pa naj prepustijo odločitev vsaki posameznici oziroma posamezniku, ali jih bo lahko izpolnjeval ali ne".

Žrtve naj se obrnejo na inšpektorat ali naj pokličejo anonimni telefon V primeru kršitev prepovedi diskriminacije na delovnem mestu se je po besedah Saleclove najprimerneje obrniti na republiški inšpektorat za delo. Če inšpektorat ugotovi, da je do diskriminacije tudi dejansko prišlo, lahko delodajalca kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov.

Prav tako pa lahko žrtve pomoč poiščejo pri zagovornici enakih možnosti žensk in moških ter načela enakosti, ki deluje pri uradu za enake možnosti, oziroma pokličejo na brezplačno anonimno telefonsko številko 080 12 13. V primeru, da je kršitelj prepovedi diskriminacije na delovnem mestu državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil, se lahko diskriminirana oseba obrne tudi na varuha človekovih pravic.