Janez Janša
Ponedeljek, 9. 3. 2020, 18.48
4 leta, 8 mesecev
"Šarec je izgubil boj za interpretacijo, kdo je kriv za politično krizo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,28
49
Medtem ko Šarčeva LMŠ izgublja podporo, se Janševa SDS v javnomnenjskih anketah krepi.
Premier v odstopu Marjan Šarec je v soju medijskih žarometov očitno izgubil bitko za interpretacijo glede vprašanja, kdo je kriv za politično krizo, ki jo je sprožil njegov odstop konec januarja. Danes objavljena javnomnenjska anketa Mediane kaže, da se volivci obračajo stran od LMŠ, podpora pa pada tudi Šarcu, ki se je do zdaj redno uvrščal v sam vrh najbolj priljubljenih politikov. Na drugi strani podpora SDS pod vodstvom Janeza Janše med vsemi anketiranci raste. Če bi upoštevali samo tiste, ki bodo šli na volitve, bi Janša na volitvah zmagal še z večjo prednostjo, kot se prikazuje v anketi, poudarja direktorica Mediane Janja Božič Marolt.
Najnovejša javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo na reprezentativnem vzorcu 777 polnoletnih državljanov Slovenije med 25. februarjem in 5. marcem 2020 izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, kaže, da stranki LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca podpora volivcev pada.
Če so v predhodni anketi LMŠ izmerili 16,3-odstotno podporo, je ta zdaj padla na 13,8 odstotka. SDS, ki v omenjeni raziskavi vodi pred LMŠ, se je podpora zvišala z 18,2 na 19,6 odstotka. Medtem ko se je razlika med najmočnejšima strankama povečala v korist SDS, je Šarec na lestvici najbolj priljubljenih politikov s tretjega mesta padel na peto.
Božič Maroltova: Volivci krivdo za padec vlade pripisali Šarcu
Ustanoviteljica in direktorica Mediane Janja Božič Marolt na vprašanje, ali rezultati tokratne ankete kažejo, da so volivci največji delež krivde za nedavno politično krizo in padec vlade pripisali Šarcu in LMŠ, odgovarja pritrdilno. "Glede na podatke bi lahko sklepali, da je temu tako. LMŠ je temeljila in še vedno v veliki meri temelji na liku Marjana Šarca. Ne toliko na njegovi osebnosti, ampak na njegovem liku, ki se je pojavljal v javnosti," poudarja Božič Maroltova.
"Pričakovati je, da manj, kot se bo lik Marjana Šarca pojavljal v javnosti, manj podpore bo pridobival," ocenjuje ustanoviteljica in direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt.
Kot pojasnjuje direktorica Mediane, LMŠ ni stranka z dolgoletno tradicijo in z močnim ideološkim ali katerimkoli drugim predznakom: "Marjan Šarec je kot nov obraz močno in hipno bazo pridobil v času predsedniške kampanje leta 2017. Na valu podpore iz omenjene kampanje je nato ustanovil stranko, ki je pobirala sadove njegove medijskega udejstvovanja ter enostavnega in razumevajočega nagovora volilne baze v smislu, da je ljudem govoril tisto, kar radi slišijo. S tem je pridobil podporo in na parlamentarnih volitvah leta 2018 osvojil drugo mesto, vendar pa je dobil polovico manj glasov kot SDS."
Nadaljnja podpora LMŠ je po njeni oceni odvisna predvsem od tega, kako močno bo Šarec dejaven v opoziciji: "Pričakovati je, da manj, kot se bo lik Marjana Šarca pojavljal v javnosti, manj podpore bo pridobival. Načeloma velja, da je v Sloveniji okoli 250 tisoč volivcev, ki so vedno znova pripravljeni na volitvah podpreti nek nov obraz. Volitve se zdaj niso zgodile, časa, da bi se pojavil nek nov obraz, pa ni bilo, tako da so ti volivci zdaj šli med neopredeljene oziroma ostali pri SDS. To sicer ni nek nenavaden pojav."
"Če bi upoštevali le tiste, ki bi se volitev udeležili, bi Janša zmagal s trdno večino"
Javnomnenjska podpora je padla tudi Levici na tretjem in SD na četrtem mestu. Če sta v prejšnji anketi obe stranki uživali 7,9-odstotno podporo, ima Levica zdaj sedemodstotno, SD pa 6,7-odstotno podporo. Podpora NSi na petem mestu je s 4,1 zrasla na pet odstotkov, DeSUS na šestem mestu pa z 2,2 na tri odstotke. SNS je s 3,6 padla na 2,5, SMC pa ostaja pri 2,5 odstotkih. SAB je podpora medtem padla z dveh na 1,2 odstotka.
Če bi v raziskavo zajeli samo tiste, ki bi se volitev udeležili, bi Janez Janša na volitvah zmagal s trdno večino oziroma z večjo razliko, kot se prikazuje v javnem mnenju, razlaga Janja Božič Marolt.
Medtem ko je padec LMŠ po besedah Božič Maroltove evidenten in izven intervala zaupanja, pa še ne moremo trditi, da bi volivci krivdo za padec vlade pripisali tudi vsem strankam na levici, ki so na takšen ali drugačen način sodelovale v Šarčevi vladi. Kot pravi Božič Maroltova, rezultatov prav tako še ne moremo interpretirati na način, da so volivci s podporo nagradili stranke, ki so oblikovale novo koalicijo: "Nakazovanja vaših vprašanj morda nakazujejo odgovore, ampak ta hip tega ne moremo trditi. Vzorec bi moral biti petkrat večji, da bi si upali trditi, da gre za vzpone in padce. Lahko pa se bo to izkazalo sčasoma, v roku dveh ali treh mesecev."
Na vprašanje, kako rezultate raziskave komentira v luči tega, da se je v preteklih anketah več kot 60 odstotkov volivcev opredelilo za predčasne parlamentarne volitve, pa odgovarja, da je trenutna podpora strankam odraz dejanskega stanja naklonjenosti oziroma nenaklonjenosti različnim strankam. "Javno mnenje je prikazano na vseh volilnih upravičencih. V tem primeru ne govorimo o rezultatu volitev, ker bi v tem primeru morali zajeti samo tiste, ki bi se volitev udeležili. Takih bi bila približno polovico, in če bi zajeli samo te, bi Janša zmagal s trdno večino oziroma z večjo razliko, kot se prikazuje v javnem mnenju," še pojasnjuje Božič Maroltova.
"Šarec je izgubil boj za interpretacijo, kdo je kriv za politično krizo"
"Videli bomo, če Šarec kot politik zna in zmore dovolj, da ostane v najvišjem političnem razredu," pravi urednik portala Domovina.je Rok Čakš.
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš medtem poudarja, da praktično vse javnomnenjske ankete, ki so bile objavljene po Šarčevem odstopu, kažejo, da je premier v odstopu izgubil boj za interpretacijo, kdo je kriv za politično krizo, ki jo je sprožil njegov nepričakovani in "tudi ne dovolj premišljeni" odstop. "Šarec se je v očeh volivcev iz zmagovalca, ki je uspel kot drugo uvrščeni sestaviti vlado, prelevil v poraženca, ki je obupal zgolj po letu in pol mandata ter tekmecu omogočil prevzem oblasti. Kot vemo, volivci raje sledijo zmagovalcem kot poražencem, kar se zdaj odraža tudi v občutnem padcu podpore LMŠ."
Kot dodaja Čakš, bo LMŠ potrebovala veliko napora in politične spretnosti, da bo ta trend ustavila in ga potencialno spet obrnila nazaj navzgor. "Še posebej, ker se pri tem več ne more nadejati podpore nekaterih krogov politične levice, porabljen pa je tudi medijski kredit, ki ga je Šarec imel od vstopa v politiko. Zdaj ga čaka popravni izpit, kjer je vse odvisno zgolj od njega samega. Videli bomo, če Šarec kot politik zna in zmore dovolj, da ostane v najvišjem političnem razredu," meni urednik Domovina.je.
Maksuti: Če LMŠ ne bo sprejela ključnih korakov, je to začetek njenega konca
Strokovnjak za politično komuniciranje in ustanovitelj Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti prav tako poudarja, da je padec podpore Šarcu in LMŠ povezan s tem, da javnost krivi Šarca, da je odstopil s položaja predsednika vlade in s tem oblast prepustil Janši. Ob tem opozarja tudi na to, da so bili v javnosti v zadnjih dneh kritizirani številni ukrepi vlade in ministrstev glede preprečevanja širjenja novega koronavirusa.
"Marjan Šarec kot predsednik vlade predstavlja veliko več kot Marjan Šarec kot vodja opozicijske LMŠ," meni svetovalec za politično komuniciranje Alem Maksuti.
"Vsak takšen ukrep so nekateri označili kot nekaj, kar je nesposobno, neprimerno, neresno, grozili so celo s tožbami in ovadbami. Tukaj se je ustroj najprej mobiliziral predvsem v desni politični sferi, potem so to pograbili tudi nekateri mediji in posledično gre trend podpore seveda navzdol. Vsekakor je to slaba popotnica za opozicijski položaj LMŠ, ki bo zdaj na resni preizkušnji, da sama sebi pove, kdo je, kam želi iti in za kaj se zavzema," ocenjuje Maksuti.
Po njegovih besedah je Šarca v zadnjem obdobju nekoliko ponesel politični potencial, ki ga je najprej dobil na predsedniških volitvah leta 2017, zdaj, ko se seli v opozicijo, pa mora ohraniti svojo etiketo, ki je bila pred tem vezana na legitimnost funkcije predsednika vlade. "Marjan Šarec kot predsednik vlade predstavlja veliko več kot Marjan Šarec kot vodja opozicijske LMŠ. Tukaj bodo imeli v stranki resen problem, saj bodo v šestih mesecih morali sprejeti nekatere ključne korake, da se konsolidirajo in oblikujejo svojo bazo. Če tega ne bodo naredili, je to začetek konca te stranke," napoveduje Maksuti.
Čakš: Izhodiščna točka tretje Janševe vlade bistveno slabša od Šarčeve
Na vprašanje, kakšen potencial imajo v novi koaliciji NSi, SMC in DeSUS, Čakš odgovarja, da lahko navedene stranke svoje pozicije krepijo, saj da se je še enkrat več pokazalo, da volivci zmožnost političnega dogovarjanja nagrajujejo, izključevanje pa kaznujejo: "SMC, ki je javnomnenjske raziskave pred meseci praktično niso več zaznale, je bila za konstruktivno držo nagrajena z velikim skokom podpore, kar je dober obet za stranko, da se do konca mandata spet izgradi v zmerni liberalni sredini."
Tudi Maksuti ocenjuje, da ima SMC v novi koaliciji velik potencial, vprašanje pa je samo, ali oziroma kako ga bo izkoristila. Poleg notranjih strankarskih razhajanj, ki smo jim bili priče v zadnjih tednih, se SMC, po njegovih besedah, sooča z enakimi težavami kot druge, novonastale stranke: "V tem pogledu so pred podobnim izzivom kot v LMŠ, s to razliko, da so oni v koaliciji in imajo možnost, da prek resorjev, ki jih bodo vodili, stranko postavijo v nek liberalni blok. Če pa se na naslednjih parlamentarnih volitvah pojavi neka nova stranka z izjemno močnim in karizmatičnim voditeljem, pa bosta tako SMC kot LMŠ imeli težave."
V SMC so pred podobnim izzivom kot v LMŠ, s to razliko, da so oni v koaliciji in da imajo možnost, da prek resorjev, ki jih bodo vodili, stranko postavijo v nek liberalni blok, ocenjuje Alem Maksuti.
Čakš ob tem opozarja, da je krepitev položaja koalicijskih partnerjev SDS v marsičem odvisna tudi od percepcije uspešnosti nove vlade v javnosti. Kot poudarja, lahko njihovo uspešnost bolj kot odnosi znotraj koalicije spodkopljejo predvsem izzivi, ki prihajajo od zunaj, saj se s hitrim širjenjem novega koronavirusa in posledičnim ohlajanjem gospodarstva globalne razmere hitro slabšajo. To bodo, po njegovih besedah, nedvomno znali izkoristiti tudi nasprotniki nove vlade.
"Izhodiščna točka tretje Janševe vlade je v tem pogledu mnogo slabša od Šarčeve na začetku tega mandata. Janša je podedoval tudi razkošen proračun za to in naslednje leto, kjer pa načrtovani odhodki že strižejo s tekočimi prihodki, v prihodnje pa bo kvečjemu še slabše. Zato lahko pričakujemo hitre posege v racionalizacijo, kjer je to mogoče in kjer jih je Janša že napovedal," razlaga Čakš. Ob tem dodaja, da bo pozornost javnosti v prihodnjih tednih usmerjena predvsem v boj proti koronavirusu in če bo potrebno tudi k zavarovanju meja pred morebitnim novim množičnim migrantskim valom.
49