Četrtek, 3. 4. 2025, 6.18
1 dan, 14 ur
Sindrom karpalnega kanala – ali spadate v tvegano skupino?
Mravljinčenje, občutek šibkosti ali otrplost v prstih in dlaneh so simptomi, ki jih mnogi odpišejo kot običajno posledico preobremenitve. A pogosto gre za nekaj resnejšega – sindrom karpalnega kanala, ki nastane zaradi pritiska na mediani živec, ki poteka skozi zapestni kanal.
Po ocenah stanje prizadene približno deset odstotkov odrasle populacije in se najpogosteje pojavlja pri ljudeh, starejših od 40 let, ter pri ženskah, ki so zaradi anatomsko ožjega karpalnega kanala trikrat bolj dovzetne za razvoj tega sindroma kot moški.
Toda zakaj je ta sindrom tako pogost in kdo mu je najbolj izpostavljen? Tveganje za nastanek sindroma karpalnega kanala je povezano predvsem s ponavljajočimi se gibi rok in zapestja, kar pogosto vključuje poklice, pri katerih je uporaba računalnika stalna praksa, delo z orodjem ali težjimi materiali pa vsakodnevna rutina.
Pisarniški delavci, ki večino dneva preživijo za računalnikom, so le ena izmed ranljivih skupin. Podobno velja za fizične delavce, glasbenike, športnike in celo gospodinje. Povezava med sindromom karpalnega kanala in nekaterimi bolezenskimi stanji, kot so diabetes, revmatoidni artritis in težave s ščitnico, še dodatno povečuje tveganje za razvoj te težave.
Ali spadate v tvegano skupino za razvoj sindroma karpalnega kanala?
Tveganje je večje pri posameznikih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe zapestja in rok, kar lahko vodi v povečano obremenitev medianega živca in posledično razvoj sindroma karpalnega kanala. Navajamo pogoste tvegane populacije.
- Pisarniški delavci: dolgotrajna uporaba tipkovnice in miške povzroča nenehno upogibanje zapestja, kar obremenjuje živce in kite v zapestju.
- Športniki: ljudje, ki se ukvarjajo s športi, kot so tenis, badminton, veslanje, gimnastika in golf, pogosto izvajajo ponavljajoče se gibe z zapestjem in rokami, kar vodi do večjega tveganja za razvoj sindroma karpalnega kanala.
- Delavci, ki opravljajo ročno delo: delavci v gradbeništvu, frizerji, glasbeniki (zlasti pianisti in kitaristi) in zobozdravniki so prav tako izpostavljeni večjemu tveganju zaradi dolgotrajnih obremenitev ter ponavljajočih se gibov z rokami in zapestji.
- Ljudje s kroničnimi boleznimi: pri posameznikih z diabetesom, revmatoidnim artritisom ali drugimi sistemskimi boleznimi obstaja večje tveganje za razvoj sindroma karpalnega kanala. Te bolezni vplivajo na presnovo ter lahko povzročijo vnetje sklepov in živcev, kar dodatno prispeva k razvoju sindroma.
Poleg teh dejavnikov tveganja obstaja tudi možnost, da se bodo pojavili resnejši simptomi zaradi drugih dejavnikov, kot so čezmerna telesna teža, nosečnost (zaradi zadrževanja tekočine) ali poškodbe zapestja, ki povzročajo otekline v karpalnem kanalu.
Ali tudi vi spadate v tvegano skupino in morda že čutite prve simptome? Naročite se na pregled pri strokovnjaku.
Najpogostejša simptoma sta mravljinčenje in bolečina
Simptomi sindroma karpalnega kanala se običajno razvijajo postopoma in se sčasoma poslabšajo. Če jih ne zdravimo pravočasno, lahko povzročijo trajne poškodbe živcev in zmanjšano funkcionalnost roke. Poglejmo, kateri so najpogostejši simptomi.
- Mravljinčenje in omrtvičenost: pojavljata se predvsem v prvih treh prstih (palec, kazalec in sredinec). Mravljinčenje je najbolj izrazito ponoči ali po daljšem obdobju ponavljajočih se gibov.
- Bolečina: bolečina se lahko razširi iz zapestja proti podlakti, včasih pa tudi do ramen. To lahko spremlja pekoč občutek ali bolečina, ki je včasih tako intenzivna, da moti spanec.
- Zmanjšana moč: težave s prijemom predmetov, kot so pisalo, telefon ali skodelica, so pogoste pri bolnikih s sindromom karpalnega kanala. Bolečina in šibkost lahko vplivata na natančnost gibov in splošno moč prijema.
- Motnje senzibilitete: bolniki pogosto poročajo o zmanjšani občutljivosti ali nenavadnih občutkih v prizadetih prstih, kar lahko vpliva na finomotorične spretnosti.
Kako diagnosticiramo sindrom karpalnega kanala?
Če sumite, da imate sindrom karpalnega kanala, je pomembno, da obiščete specialista, ki bo postavil pravilno diagnozo. Diagnoza temelji na kliničnem pregledu in posebnih testih.
- Tinelov znak: udarec po medianem živcu v zapestju, ki povzroči mravljinčenje v prstih, je pozitiven znak sindroma karpalnega kanala.
- Phalenov test: bolnik mora upogniti zapestje za eno minuto, kar lahko povzroči mravljinčenje ali bolečino v prstih.
- Elektromiografija (EMG): test meri prevodnost električnih signalov skozi mediani živec in oceni, ali je prisotna živčna poškodba.
Ali ste vedeli, da lahko fizioterapija, vključno z mobilizacijo živčevja in vajami za krepitev zapestja, v zgodnjih fazah popolnoma odpravi simptome sindroma karpalnega kanala?
Prva odločitev naj bo konservativno zdravljenja
Sindrom karpalnega kanala je lahko izjemno neprijeten in omejujoč, še posebej ko postanejo bolečina, mravljinčenje in šibkost v rokah stalni spremljevalci. Čeprav operacija velja za učinkovito rešitev v hujših primerih, se mnogi želijo invazivnemu posegu izogniti in raje izberejo alternativne metode zdravljenja.
Ena izmed najbolj učinkovitih in dolgoročnih rešitev za sindrom karpalnega kanala je specializirana fizioterapija, ki meri na krepitev zapestja in zmanjšanje pritiska na mediani živec ter omogoča postopno odpravljanje težav brez skalpela.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje sindroma karpalnega kanala.
S fizioterapijo učinkovito nad sindrom karpalnega kanala
Specializirana fizioterapija za karpalni kanal temelji na kombinaciji tehnik in vaj, zasnovanih za zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti zapestja ter krepitev mišic zapestja in podlakti. S prilagojenimi vajami fizioterapevt pomaga pacientu sprostiti prenapete mišice in veziva, s čimer zmanjša pritisk na mediani živec. Prav tako fizioterapija spodbuja krvni obtok na prizadetem območju, kar pospešuje regeneracijo in zmanjšuje vnetje.
Manualna terapija, vključno s tehniko mobilizacije živčevja, lahko zmanjša pritisk na mediani živec in povrne normalno funkcijo roke.
Fizioterapevt lahko uporabi tehnike, kot sta miofascialno sproščanje in trigger point terapija, ki lajšata bolečine in zmanjšata vnetje. Poleg tega boste deležni specifičnih vaj za izboljšanje gibljivosti in moči zapestja ter zmanjšanje pritiska na živec.
Klinika Medicofit, ena izmed vodilnih klinik za fizioterapevtsko zdravljenje poškodb in bolezni, ima zastavljen specializiran program za konservativno zdravljenje sindroma karpalnega kanala in tudi pooperativno rehabilitacijo ob omenjenem stanju. Strokovnjaki z večletnimi izkušnjami se vam bodo v celoti posvetili in za vas pripravili individualiziran celosten program obravnave, ki temelji na prej omenjenih tehnikah, vključuje pa tudi najnaprednejšo tehnologijo za obravnavanje simptomov.
Napredne instrumentalne terapije, ki se uporabljajo za zdravljenje sindroma karpalnega kanala, vključujejo:
- lasersko terapijo: visokoenergijski laserski žarki delujejo protibolečinsko in protivnetno ter pripomorejo k regeneraciji poškodovanih tkiv,
- TECAR terapijo: uporablja elektromagnetno energijo za spodbujanje naravnih procesov celjenja v tkivih, poveča krvni obtok in zmanjša vnetje,
- terapijo z udarnimi valovi: uporablja visoko intenzivne valove za mehansko razgradnjo vnetnih depozitov in stimulacijo regeneracije tkiv.
Za odpravo težav s karpalnim kanalom v večini primerov zadostuje že konservativno zdravljenje. Kljub temu se kdaj pojavi potreba po dodatnih ukrepih.
Uporaba opornic: nošenje opornic ponoči zmanjša pritisk na živec, saj preprečuje upogibanje zapestja med spanjem, kar poslabša simptome.
Protivnetna zdravila: v nekaterih primerih so za lajšanje vnetja predpisana protivnetna zdravila, ki zmanjšajo bolečino in oteklino v karpalnem kanalu.
Kirurški poseg: če konservativne metode ne prinesejo izboljšanja v šestih mesecih, je morda potrebna kirurška dekompresija živca. Postopek vključuje razširitev karpalnega kanala, da se zmanjša pritisk na mediani živec.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja sindroma karpalnega kanala
Zaradi večletnih težav s karpalnim kanalom desnega zapestja je kliniko Medicofit obiskal 55-letni Goran. Gospod, ki je v prostem času zelo telesno aktiven, opravlja sedeče, pisarniško delo že več kot dvajset let. Prve bolečine so se mu pojavile že pred štirimi leti.
Za obisk diagnostične terapije v kliniki Medicofit se je odločil po nasvetu sodelavca. Na dan uvodne obravnave je poročal o intenzivni jutranji bolečini, mravljinčenju v prstih in zmanjšani mišični moči. Gospod je prav tako opazil, da desno dlan s težavo komaj stisne v pest. Za primerjavo: z levo roko mu je uspelo stisniti pest s silo 34 kilogramov, z desno pa zgolj s silo 18 kilogramov. Izpostavil je tudi motnje senzibilnosti.
Na podlagi anamneze in izvedenega kliničnega pregleda, ki je potrdil prisotnost težav s karpalnim kanalom, je specialist fizioterapevt indiciral celostno desettedensko fizioterapevtsko zdravljenje. V začetku so obravnave temeljile na zmanjšanju simptomov s pomočjo najsodobnejših instrumentalnih tehnik – TECAR Wintecare terapije, Summus laserske terapije in terapije z radialnimi udarnimi valovi. Za sproščanje mehkih tkiv in izboljšanje gibljivosti so se uporabljale tudi manualne tehnike.
Že po petih terapijah je Goran poročal o očitnem zmanjšanju simptomov in postopnem vračanju moči desne roke. Na tej točki so se dodatno začele izvajati še terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti in krepitev moči ter vaje za izboljšanje mobilnosti živčevja.
Ob koncu zdravljenja je fizioterapevt ponovno ovrednotil stanje prizadetega zapestja – kakovost gibanja se je precej izboljšala, velik napredek pa je bil dosežen tudi na področju moči, saj je tokrat Goran tudi z desno roko dosegel zadovoljiv rezultat – dlan je stisnil v pest s silo 29 kilogramov. Kljub izjemnemu napredku pa je bil nedvomno najpomembnejši dosežek popolna odsotnost bolečine in mravljinčenja.
Fizioterapevt je gospodu svetoval tudi glede prilagoditve delovnega mesta, primerne ergonomije in preventivnih ukrepov za ohranjanje asimptomatskega stanja.
Kako si lahko pomagate sami?
Čeprav je zdravljenje sindroma karpalnega kanala pogosto uspešno, je še vedno bolje, da ga v prvi fazi poskusite preprečiti. Pri tem vam je lahko v veliko pomoč pravilna uporaba opornic med spanjem, ker znatno zmanjša simptome sindroma karpalnega kanala, saj prepreči nehoteno upogibanje zapestja med spanjem. Dodatno je tukaj še nekaj nasvetov za preventivo.
- Pravilna drža: pri delu za računalnikom pazite, da imate zapestja v nevtralnem položaju in jih ne upogibate preveč.
- Ergonomska oprema: uporaba ergonomske tipkovnice, miške in opore za zapestje lahko zmanjša obremenitev na zapestja.
- Redni odmori: pri delu, ki vključuje ponavljajoče se gibe zapestja, si vzemite pogoste odmore, da razbremenite roke in zapestja.
- Raztezne vaje: vaje za krepitev in raztezanje zapestja so pomemben del preventive, saj pomagajo ohranjati gibljivost in zmanjšujejo tveganje za preobremenitve.
Sindrom karpalnega kanala lahko resno vpliva na vašo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog, vendar je z zgodnjim odkrivanjem in pravilnim zdravljenjem mogoče preprečiti dolgoročne posledice.
S kombinacijo fizioterapije, mobilizacije živčevja, naprednih instrumentalnih terapij in preventivnih ukrepov lahko znatno zmanjšate simptome ter se vrnete k brezskrbnemu opravljanju svojih vsakodnevnih aktivnosti.
