Sreda, 4. 12. 2019, 10.28
4 leta, 11 mesecev
Šarec zadovoljen z dosežki vrha Nata v Londonu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,84
6
Voditelji 29. držav članic zveze Nato so danes na vrhu v Londonu potrdili enotnost zavezništva kljub določenim razhajanjem v stališčih, je po koncu zasedanja Severnoatlantskega sveta sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. V sklepni izjavi so potrdili pomen poštene delitve bremen in napovedali nadaljnjo krepitev obrambnih proračunov. Slovenski premier Marjan Šarec pa je po vrhu izrazil zadovoljstvo, da so voditelji znova izkazali enotnost, solidarnost in prizadevanje za demokracijo.
Kot je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so zaveznice danes vnovič zelo jasno podčrtale pomen 5. člena Washingtonske pogodbe, da bi bil napad na eno članico napad na vse. "Vsi za enega, eden za vse," je ponovil geslo zavezništva. Še posebej je poudaril, da gre za zagotavljanje obrambe, ne pa za priprave na vojno.
Nato zagotavlja mir in varnost
Poudaril je, da Nato že 70 let zagotavlja mir in varnost v evroatlantskem prostoru. "Srečanje je znova pokazalo, da je Nato edini prostor, kjer Evropa in Severna Amerika vsak dan razpravljata, odločata in delujeta v povezavi s strateškimi varnostnimi vprašanji," je dejal.
Zaradi glasnih razhajanj – zlasti med Francijo, ZDA in Turčijo –, ki so prišla na dan po turški ofenzivi na Sirijo, je Stoltenberg ponovil, da je za zavezništvo 29 članic normalno, da se ne strinjajo vedno, vendar pa je bila moč Nata vedno v tem, da so zmogli premagati razlike in nastopiti enotno. "Zdaj smo se strinjali, da zaženemo reformne procese pod mojim vodstvom, da bi še dodatno okrepili politično dimenzijo Nata," je sporočil generalni sekretar.
Generalni sekretar Nata Stoltenberg.
Za to si je s svojimi izjavami o "možgansko mrtvem Natu" najbolj prizadeval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je po zasedanju izrazil zadovoljstvo, da so mu prisluhnili. Vendar bo treba skrbno določiti mandat tega procesa, da bi lahko iskali rešitve na eksistencialna vprašanja zavezništva. Določiti bi morali tudi pravice in dolžnosti članic, predvsem da ne postavljajo drugih zaveznic pred izvršena dejstva, je še dejal Macron.
Glede obrambnih proračunov so se voditelji zavezniških držav strinjali, da bodo še naprej sledili zastavljenemu cilju, torej da bodo do leta 2024 za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda in od tega 20 odstotkov za investicije.
Stoltenberg je izpostavil, da se sredstva za obrambo povečujejo že peto leto zapored in da so evropske članice in Kanada v tem času sredstva zvišale za 130 milijard dolarjev. Do leta 2024 pa naj bi to znašalo že 400 milijard dolarjev. "Vendar pa so se voditelji strinjali, da bo treba storiti še več in da bodo to storili," je še povedal Stoltenberg.
Skupen boj proti terorizmu
Na vrhu so zavezniki zvišali operativno pripravljenost zavezniških sil in popolnili sile v Natovi pobudi pripravljenosti (NRI). "Zaveznice so zagotovile 30 bataljonov, 30 letalskih eskadrilj in 30 bojnih ladij, ki bodo Natu na razpolago v 30 dneh," je sporočil Stoltenberg. Še prejšnji petek je bila popolnjenost teh sil na 90 odstotkih. V teh silah sicer z eno četo, ki je vključena v bataljon pod italijanskim poveljstvom, sodeluje tudi Slovenija.
Potrdili so tudi odločenost za skupen boj proti terorizmu in podčrtali pomen nadaljevanja boja proti džihadistični skupini Islamska država z urjenjem varnostnih sil v Iraku in Afganistanu.
Prav tako so voditelji potrdili vesolje kot peto operativno domeno, po kopnem, zraku, vodi in tudi kibernetskem prostoru. Pri tem so se zavzeli tudi za okrepitev ukrepov za zavarovanje varnostne in telekomunikacijske infrastrukture, tudi izgradnje sistema 5G. "Strinjali smo se, da bomo sloneli samo na zavarovanih in varnih sistemih," je dejal Stoltenberg.
Prav tako so se voditelji dogovorili za okrepitev varnosti energetske infrastrukture ter okrepitev boja proti kibernetskim napadom in hibridnim grožnjam nasploh.
Pogovor tekel tudi o Kitajski
V tem kontekstu so govorili tudi o nadaljevanju odvračalnih ukrepov proti Rusiji ob hkratnem nadaljevanju strateškega dialoga. "Podpiramo močno odvračalno vlogo in obrambo, medtem ko ostajamo odprti za vsebinski dialog z Rusijo," je povedal Stoltenberg.
Pri tem je potrdil, da je Nato prenovil tudi načrte za obrambo Baltika. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan tako ni uresničil groženj, da bo zablokiral ta načrt, če zavezništvo ne bo označilo milic sirskih Kurdov za teroristično skupino, čeprav so bili ključni zaveznik v boju proti džihadistom Islamske države. Premislil naj bi si po srečanjih z voditelji ZDA, Poljske in baltskih držav.
Po odpovedi pogodbe o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega (INF) med ZDA in Rusijo si Nato želi tudi nove učinkovite ureditve, ki bi vodila v nadzor jedrske oborožitve, njenega zmanjšanja in predvsem neširjenja, je še povedal Stoltenberg. "Vendar pa se Nato usklajeno odziva tudi na rusko nameščanje raket srednjega dosega, ki lahko nosijo jedrske konice," je še povedal Stoltenberg.
Prvič pa so voditelji članic Nata spregovorili tudi o Kitajski, je še povedal Stoltenberg. Kitajska predstavlja tako priložnosti, zlasti na gospodarskem področju, kot tudi izzive, zlasti na vojaškem, kjer se pospešeno razvija. "Voditelji so se strinjali, da se je treba o tem v zavezništvu pogovarjati skupaj," je dejal.
V tem okviru želijo Kitajsko pritegniti tudi v prihodnje ureditve omejevanja jedrskega orožja, je še povedal generalni sekretar Nata.
Na koncu se je še zahvalil Veliki Britaniji, da je gostila tokratno jubilejno srečanje voditeljev zavezništva ob njegovem 70. rojstnem dnevu. "Obeležili smo dosežke naših prvih 70 let. In določili usmeritve za prihodnja leta," je povzel Stoltenberg in dodal, da bo naslednji vrh leta 2021, torej po predsedniških volitvah v ZDA prihodnjo jesen.
Šarec izrazil optimizem
Če je bilo pred vrhom očitno razhajanje med nekaterimi članicami, zlasti Francijo, Turčijo in ZDA in so padale tudi ostre, celo žaljive besede, pa se je na današnjem zasedanju Severnoatlantskega sveta na ravni voditeljev držav članic vse uredilo, je Šarec opisal pogovore v Londonu. "Na koncu smo se vsi strinjali, da imamo skupne vrednote in da želimo delati za demokracijo," je dejal.
Razprava voditeljev je bila po njegovih besedah konstruktivna, posvečena varnosti, enotnosti in solidarnosti. "To je bistvo tega srečanja, ki je bilo sicer namenjeno obeležitvi 70. obletnice zavezništva," je opisal slovenski premier.
Kot je po vrhu sporočil generalni sekretar Stoltenberg, so se voditelji sicer dogovorili, da bodo zagnali reformni proces za okrepitev politične dimenzije Nata. Na ta način bodo odgovorili tudi na kritike francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki pogreša predvsem več skupnega strateškega razmisleka.
Slovenija bo pri tem igrala konstruktivno vlogo, je napovedal Šarec. Prav tako se mu zdi strateški premislek potreben. "Po 70 letih neke organizacije, ki je bila ustanovljena zaradi Varšavske zveze, ki je že zdavnaj ni več, so tu novi izzivi. Gre za terorizem, kibernetsko vojskovanje, za krizna žarišča ... In zagotovo je potreben strateški razmislek, kako naprej in kako lahko vsaka članica prispeva po svojih močeh," je pojasnil.
Pri tem je izpostavil, da Slovenija že zagotavlja pomemben prispevek zlasti pri sodelovanju v Natovih operacijah in misijah. "Praktično šest odstotkov naše vojske deluje na misijah in operacijah. Večina jih je Natovih. Vojake imamo tudi v Maliju, kjer je trenutno položaj precej resen," je dejal.
Slovenija bo vztrajala v Afganistanu
Pri tem je izpostavil, da Slovenija že zagotavlja pomemben prispevek zlasti pri sodelovanju v Natovih operacijah in misijah. "Praktično šest odstotkov naše vojske deluje na misijah in operacijah. Večina jih je Natovih. Vojake imamo tudi v Maliju, kjer je trenutno položaj precej resen," je dejal.
Slovenija bo z ostalimi zaveznicami prav tako vztrajala v Afganistanu. "Iz Afganistana bi se umaknili le, če bi se umaknili vsi," je odgovoril na novinarsko vprašanje. "Spet se vračam k načelom solidarnosti, enakopravnosti in da se nikogar ne pusti samega," je poudaril in dodal, da "dela ne moreš pustiti na pol opravljenega". "Treba je vztrajati in ne dopustiti, da se ta krizna žarišča razrastejo in se pojavijo nove teroristične grožnje oz. da se ponovi situacija, ki smo jo imeli z Islamsko državo," je poudaril.
Ena glavnih tem na vrhu Nata v Londonu so bili tudi izdatki za obrambo, pri čemer se je pričakovalo predvsem odzive ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je najbolj glasen kritik evropskih držav, da ne plačujejo dovolj za skupno obrambo. Evropske članice sicer že pet let povečujejo svoje izdatke za obrambo, a cilj dveh odstotkov BDP ob ZDA zaenkrat izpolnjuje le še osem držav.
Slovenija je z 1,04 odstotka BDP na dnu seznama po tem kriteriju; slabše so le Španija, Belgija in Luksemburg.
Johnson poziva k iskanju enotnosti v Natu za novih 70 let miru
Britanski premier Boris Johnson je danes ob začetku zasedanja Severnoatlantskega sveta na ravni voditeljev držav članic pozval k iskanju enotnosti, "zaradi česar je Nato največje in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini". Poudaril je, da je to največja moč Nata, ki že 70 let zagotavlja mir, varnost in stabilnost.Šarec: Slovenija gre proti zahtevanemu deležu
Tokrat Trump tega vprašanja ni izpostavljal in je bil po Šarčevih besedah zelo konstruktiven in umirjen v svojem nagovoru. Največ pozornosti je po besedah Šarca namenil praznovanju jubileja Nata. "Danes smo se tu vendarle zbrali za praznovanje 70. obletnice in ni zato ni bilo nobenih kritik," je opisal.
Tudi nihče drug ni nikogar kritiziral ali izpostavljal, je še povedal Šarec. Glede razprave o pravičnejši delitvi bremen pa je poudaril, da Slovenija obrambne izdatke vztrajno povečuje. "To nameravamo delati tudi v prihodnje. Od leta 2014 do 2019 smo sredstva nominalno povečali za 28 odstotkov, tako da smo kar dobri, kar se tega tiče," je poudaril.
Šarec si je pred vrhom zasedanja vzel nekaj minut tudi za pogovor s španskim premierjem Pedrom Sanchezom.
"Obrambni stroški in vse, kar je s tem povezano, pa niso samo zaradi ZDA in zato, da ne bomo kje okregani, ampak zaradi nas samih. Mi sami moramo svoje obrambne sile usposobiti do te mere, da bodo na tisti ravni, kot si vsi želimo in kot si naša država navsezadnje tudi zasluži," je še poudaril slovenski premier.
Podčrtal je še, da je zelo pomembno, "da kot članica zavezništva opravljamo naloge tako, kot se od nas pričakuje". "Pred leti smo se odločili za zvezo Nato. Odločili smo se tudi, da bomo imeli Slovensko vojsko in zato je prav, da delamo naprej v tej smeri," je še dejal premier po udeležbi na vrhu Nata v Londonu.
Ameriški in turški predsednik Donald Trump in Recep Tayyip Erdogan sta se danes ob robu vrha zveze Nato v Londonu sešla na dvostranskem srečanju. Kot so sporočili iz Bele hiše, sta v pogovorih izpostavila, da je pomembno, da Turčija izpolnjuje svoje obveznosti do zavezništva. Erdoganov tiskovni predstavnik je srečanje označil za zelo produktivno.
Bela hiša je še sporočila, da sta Trump in Erdogan govorila tudi o dvostranskem trgovinskem sporazumu, regionalnih varnostnih vprašanjih in energetski varnosti.
6