Ponedeljek, 7. 8. 2017, 10.45
7 let, 2 meseca
Skrivnostne smrti vplivnih Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
17
Ob nedavni smrti Roberta Rotarja, poslovneža sumljivega slovesa, ki je bil močno povezan z delom slovenske politike, smo zbrali še nekaj primerov pomembnih Slovencev, katerih smrt kljub uradnim pojasnilom pri ljudeh še vedno vzbuja dvome o tem, kaj se je v resnici zgodilo.
Robert Rotar
Dva dni po tem, ko so ga priprli v preiskovalnem zaporu v Zadru, je na poti v zadrsko bolnišnico v soboto umrl 47-letni Robert Rotar, osumljen ponarejanja denarja in dokumentov.
Rotarju je po poročanju Zadarskega lista v soboto zjutraj v njegovi zaporniški celici postalo slabo, zaradi česar je padel in si pri tem poškodoval glavo. Na pomoč so mu priskočili sojetniki v celici, ki so poskušali ustaviti krvavitev, potem pa tudi pazniki, tem ga je do prihoda nujne medicinske pomoči uspelo reanimirati, a je nato umrl na poti do bolnišnice. Kot še navaja časnik, je imel Rotar že nekaj časa zdravstvene težave.
Rotar je sicer v Sloveniji znan po tem, da je v času vlade LDS dobil posel s tiskanjem registracijskih nalepk za motorna vozila. Ob menjavi oblasti je posel igubil, zato mu je morala država zaradi enostranske odpovedi pogodbe plačati 730 tisoč evrov odškodnine.
Gašper Tič
Ljubljanski policisti so 18. junija letos v stanovanju na Trubarjevi ulici v Ljubljani našli mrtvega 44-letnega igralca Gašperja Tiča. Dvajsetletni Štefan Cakić je osumljen, da ga je med prepirom večkrat zabodel z ostrim predmetom, zato je Tič zaradi izkrvavitve na kraju umrl. Po navedbah policije sta se Tič in Cakić poznala. Ko sta v noči umora zapustila ljubljanski lokal, sta šla v stanovanje, kjer se je zgodil usodni spor.
Cakićev motiv za dejanje uradno še ni znan, po neuradnih informacijah pa naj bi zatrjeval, da ga je hotel Tič spolno zlorabiti. V medijih se pojavljajo tudi zapisi, da je bil Cakić v preteklosti član tujske legije in da je preprodajal prepovedane droge.
Janko Jamnik
Vodja Kemijskega inštituta Janko Jamnik je 19. decembra 2014 umrl zaradi strelnih ran, ki jih je dobil na parkirišču na Viču v Ljubljani. Strelnega orožja niso našli, slovenski in tuji forenziki pa se o interpretaciji dokazov niso mogli poenotiti. Zaradi umora je bil aprila na 25 let zapora obsojen Milko Novič, nekdanji zaposleni na inštitutu, ki ga je Jamnik iz krivdnih razlogov odpustil.
Novič je že pred obsodbo v priporu preživel dve leti, v priporu pa čaka tudi na pravnomočnost sodbe. Ves čas trdi, da z Jamnikom po odpovedi ni imel nobenih stikov, da je nedolžen in da gre za dobro organiziran umor, ki so mu ga podtaknili.
Danilo Slivnik
Publicist, novinar in urednik Danilo Slivnik je 6. januarja 2012 po navedbah policije storil samomor. Med drugim je izdal knjigo Kučanov klan, v kateri je pisal o ozadjih slovenske politike, bil je tudi politični analitik in komentator, oster kritik "sil kontinuitete", kot jih je sam poimenoval. Po izstopu iz novinarstva se je ukvarjal z gradbeništvom.
Malo pred njegovo smrtjo je v medijih zakrožila novica, da je bil povezan z afero Karner, zaradi katere je bila skupaj z možem Mihaelom Karnerjem zaradi preprodaje anabolnih steroidov aretirana Slivnikova nečakinja Alenka Karner.
Saša Baričevič
Februarja 2010 je umrl zdravnik Saša Baričevič, večinski lastnik zdravstvenega centra Barsos-MC. Na njegovem domu so ga raztrgali njegovi trije bulmastifi, policija pa je zagotovila, da ni šlo za umor ali uboj. Preiskava je pokazala, da so psi imeli strelne in druge poškodbe, policija pa ni mogla ugotoviti, ali je šlo za spolno zlorabo psov.
Dejali so, da so "na kraju obstajali indici, da se je dogajalo nekaj nenavadnega", a po njihovih navedbah na kraju dogodka ni bilo tretje osebe, na kar naj bi sicer nakazovale nekatere okoliščine. Priči sta namreč omenjali odvetnika Mira Senico, ki je bil Baričevičev zastopnik in partner takratne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal.
Ivan Kramberger
Fotografijo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ivana Krambergerja se številni spominjajo zlasti po govorih na Prešernovem trgu, ki jih je imel v kampanji pred predsedniškimi volitvami leta 1990. Takrat je prejel 18,5 odstotka glasov in napovedal, da se bo s svojo stranko potegoval za vstop v državni zbor. Sedmega junija 1992 je bil na enem od svojih običajnih obiskov "malih ljudi" v Jurovskem Dolu, kjer je bil med nagovorom ustreljen.
Ustrelil naj bi ga lovec, domačin Peter Rotar, z razdalje 63 metrov, čeprav so mu v krvi po uradnih podatkih namerili 2,5 promila alkohola, po neuradnih pa še veliko več. Dejanje je takoj priznal, pozneje pa zanikal. V zaporu je preživel devet let. V javnosti pa so se pojavljali glasovi o politično motiviranem in skrbno načrtovanem atentatu.
17