Šef KPK se zapleta z izjavami, namestnik pa celo krši protikorupcijski zakon

Kot je razvidno v tabeli javne objave sprememb premoženjskega stanja, je Lapornik leta 2021 postal četrtinski lastnik 115 kvadratnih metrov velike zemljiške parcele. Komisiji je o tem poročal šele 15. marca 2023, čeprav morajo javni funkcionarji spremembe glede nepremičnin v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije KPK sporočiti v roku 30 dni, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe.

Novice Objavljamo dokumente: zakaj Robert Golob toži KPK in kako mu ta odgovarja

Kaj pravi Lapornik?

"Drži, namestnik predsednika Komisije David Lapornik je o svojem premoženjskem stanju za leto 2021, kot je razvidno tudi v tabeli javne objave sprememb premoženjskega stanja, poročal z zamudo, in sicer 15. 3. 2023. David Lapornik sicer od nastopa funkcije funkcionarja 25. 10. 2021 redno, pravočasno in popolno poroča o svojem premoženjskem stanju, razen v tem primeru," so zapisali na KPK in nam poslali naslednje Lapornikovo pojasnilo: "Parcela, ki sem jo pridobil, ne presega vrednosti 500 evrov. Ko sem se zavedel, da sem zamudil s prijavo, sem to nemudoma storil in pri tem v opombah k obrazcu zaradi transparentnosti tudi jasno navedel, da poročam z zamudo, prav tako sem o tem obvestil tudi sodelavce na komisiji."

Ker bi ravno vodstvo KPK moralo na področju spoštovanja protikorupcijske zakonodaje predstavljati zgled vsem drugim, se postavlja vprašanje, kakšne bodo posledice njegovega ravnanja. Na vprašanje, ali bo Lapornik zaradi kršitve zakonodaje odstopil s položaja, nam na KPK niso odgovorili, so pa zapisali, da premoženjsko stanje predsednika komisije in obeh namestnikov nadzira državni zbor in ne Komisija za preprečevanje korupcije. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je tako, kot trdijo, opravila nadzor nad Lapornikovim premoženjskim stanjem, pri katerem ni ugotovila kršitev.

Novice Nekdanjo Janševo ministrico kaznovali s 400 evri

KPK: Nimamo pristojnosti za razreševanje namestnikov

"Tovrstne zamude pri poročanju (ki jih zavezanci zaznajo sami in sporočijo naknadno) na komisiji pri drugih zavezancih praviloma obravnavamo kot prekršek, pri katerem se praviloma izreče opozorilo brez uvedbe prekrškovnega postopka – še posebej, če zavezanec sam poroča o podatkih, preden ga k temu pozovemo. Na komisiji sicer nimamo pristojnosti za razreševanje namestnikov predsednika komisije, kar smo nedavno pojasnili tudi v primeru komentiranja na družbenih omrežjih drugega namestnika predsednika komisije Simona Savskega, to pristojnost ima predsednica države Nataša Pirc Musar," so sklenili.

Pojasnilo predsednice republike, kako bo ukrepala, bomo objavili takoj, ko ga prejmemo.

Nenavadne izjave Roberta Šumija

Predsednik komisije Robert Šumi, ki brez zadržkov javno komentira odprti postopek zoper premierja, pa se medtem zapleta z izjavami o dopisni seji, na kateri so odločali o izločitvi drugega namestnika Simona Savskega iz postopka proti premierju Robertu Golobu. V oddaji 24ur Zvečer na POP TV je namreč dejal, da so bili na seji senata prisotni tudi strokovna služba in namestnik Lapornik ter da so mu prebirali, kaj piše v Golobovi zahtevi po izločitvi Savskega in tudi zapise Savskega. A pri tem se postavlja vprašanje, kako je to mogoče, če je bila seja dopisna.

"Na dan seje je bil pred začetkom dopisne seje sestanek, na katerem so bili prisotni predsednik komisije dr. Robert Šumi, namestnik predsednika David Lapornik in predstavnici strokovne službe. Na tem sestanku sta predstavnici strokovne službe predsedniku komisije ustno predstavili zadevo – torej zahtevo za izločitev, javne objave, na katerih temelji zahteva, odgovor Simona Savskega, mnenje strokovne službe in utemeljitev, zakaj je tudi z vidika javnega interesa pomembno, da komisija o zahtevi za izločitev odloči. O vsebini sestanka obstaja podrobna zabeležka. Izjave predsednika komisije o prisotnosti in branju izjav torej držijo, je pa to potekalo pred (dopisno) sejo," so pojasnili.

Predsednik KPK Robert Šumi je najprej trdil, da so o zadevi glede odločanja o izločitvi Simona Savskega razpravljali na dopisni seji senata, zdaj pa na KPK pravijo, da se je to dejansko dogajalo na sestanku pred sejo. Foto: Bojan Puhek

Robert Golob zaradi neizločitve Savskega toži KPK

Kot je znano, je premier Robert Golob zaradi zavrnitve izločitve podpredsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Simona Savskega iz odločanja v postopku o domnevnih premierjevih pritiskih na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar na sodišče zoper KPK vložil tožbo, v kateri predsedniku komisije Robertu Šumiju očita, da je o izločitvi Savskega odločal kljub temu, da se je zaradi preteklega sodelovanja z Bobnarjevo izločil iz postopka. "Komisija je o izločitvi Savskega odločala v ločenem postopku, torej ne znotraj postopka, ki ga vodi zoper predsednika vlade," odgovarjajo na KPK.

Golob je sicer izločitev Savskega zahteval zaradi njegovega zapisa na družbenem omrežju Facebook o postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušiča: "Levi ali desni, to se dogaja, ko se politika vmeša v policijo. Potem se bodo pa spet pritoževali, ko ne bo preiskanih kaznivih dejanj, ko bodo smrtne prometne nesreče in ko bo več kršitev javnega reda in miru. Deset in več let bo trajalo, da spet pride do profesionalizacije policije. Kdo kvaliteten pa bo hotel delati v takem sranju?" je namreč zapisal Savski.

"Očitno je zasebni interes Simona Savskega ta, da bi moral biti za direktorja policije imenovan mag. Boštjan Lindav, kar je bila tudi želja bivše ministrice za notranje zadeve, mag. Tatjane Bobnar. To bi naj po njenem bilo tudi jabolko spora med njo in predsednikom vlade, zaradi česar je gospa Bobnar podala prijavo na KPK," razloge za spornost izjave in za posledično izločitev Savskega pojasnjuje Golobov odvetnik Stojan Zdolšek.