Sobota, 28. 5. 2022, 22.35
2 leti, 6 mesecev
Šefinja NPU Petra Grah Lazar o pritiskih: Po dveh letih ... #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,61
77
Petra Grah Lazar je oktobra 2020 na mestu vodje Nacionalnega preiskovalnega urada nasledila Uroša Lepošo.
"V času vodenja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) nisem doživela neposrednih političnih pritiskov, čeprav smo obravnavali in še obravnavamo politično odmevne in gospodarsko zanimive zadeve. Se pa je, takoj po mojem prihodu na NPU, veliko govorilo in pisalo o tem, da sem nesposobna. Obsojali so me na neuspeh. Po dveh letih delovanja na NPU še vedno čutim pritiske tako prek medijev kakor tudi prek različnih preiskovalnih komisij, ki so velikokrat imeli številne napačne informacije, tudi znotraj policije. Sama delujem popolnoma neodvisno, strokovno in zakonito, čeprav so mi mediji in različni člani preiskovalnih komisij vedno znova očitali pristranskost," je o morebitnih pritiskih v času vodenja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v intervjuju za Siol.net spregovorila direktorica Petra Grah Lazar.
Petra Grah Lazar je doktorica znanosti s področja poslovnih ved. Pred prevzemom vodenja Nacionalnega preiskovalnega urada oktobra 2020 je bila zaposlena kot menedžerka za finančno svetovanje v družbi Deloitte svetovanje. Pred tem je delala kot vodja korporativne varnosti v Družbi za upravljanje terjatev bank, na vodilno mesto pa je bila imenovana po dobrih dveh letih dela na delovnem mestu upravljavca terjatev v tej družbi.
Od decembra 2010 do marca 2014 je bila zaposlena na Nacionalnem preiskovalnem uradu, kamor je prišla iz borznoposredniške hiše Moja delnica, kjer je opravljala naloge borznega posrednika.
Ste imeli kot ženska na mestu direktorice NPU kakšne težave? Koga je najbolj pretresel vaš prevzem vodenja NPU?
Zagotovo je bil to za nekatere velik pretres, pod noge sem dobivala polena. Povezovali so me z določenimi osebami, govorili, da sem prijateljica koga, čeprav sem to ostro zanikala. Dogajalo se je, da je nekaj, kar je bilo pred mano sprejemljivo, kar naenkrat postalo nesprejemljivo.
Zelo zanimivo je, da mediji v preteklosti nikoli niso pisali o dolgotrajnih postopkih, o tem, da so preiskave dejansko trajale zelo dolgo in se usmeritve tožilstva glede tega, kakšen bi moral biti zaključni akt, niso upoštevale. Sama sem uvedla različne obrazce, kjer je razvidna revizijska sled, kdaj je bil komu dokument predan v pregled in kaj se z dokumentom dogaja.
Nadzor nad delom NPU je pokazal, da so v preteklosti posamezne preiskave potekale dolgo in brez velikih rezultatov. Zdaj vam to očitajo pri preiskovanju nabav zaščitne opreme. Kako daleč je postopek? Drži poročanje medijev, da ste vložili ovadbe zoper tri osebe, med drugim Zdravka Počivalška in Marka Bitenca? Za kakšne ovadbe gre?
Zaradi varstva osebnih podatkov vam o konkretnih osebah ne morem odgovoriti. Lahko pa povem, da smo v sredo na Specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v zadevi nabave zaščitne opreme.
V javnosti so se pojavljali očitki, da so te preiskave dolgotrajne, pri čemer te očitke seveda ostro zavračam. Tukaj ni šlo za dolgotrajno preiskavo, o dolgotrajni preiskavi lahko govorimo, kadar preiskava traja nerazumno dolgo oziroma kadar se v določeni preiskavi ne dogaja popolnoma nič. V tem primeru smo o svojih aktivnostih sproti obveščali Specializirano državno tožilstvo in aktivnosti so vedno potekale. Osnutek zaključnega akta je bil pripravljen konec lanskega leta, pri čemer poudarjam, da gre zgolj za osnutek. Ob tem je bilo treba zbrati še obvestila od ene ključne osebe, torej zbrati oziroma zaslišati novega osumljenca v postopku, kar je bilo izvedeno marca.
Glede ustavno zagotovljenih pravic ne odobravam bližnjic. Policija mora delovati zakonito in tudi osumljene osebe imajo svoje pravice. Vsem je treba zagotoviti enakopravno obravnavo in nenazadnje je pravica do kontradiktornega postopka ena temeljnih ustavnih pravic oziroma jamstev. O tem smo takrat obvestili tudi Specializirano državno tožilstvo. Sočasno smo februarja na tožilstvo poslali v pregled popis prilog, saj se po novem priloge, skladno s spremembo Zakona o kazenskem postopku, popisujejo na drugačen način: da ne bi bile priloge s kazensko ovadbo potem zavrnjene, smo se na njih obrnili za pomoč in priloge na novo popisali. Naj morda samo omenim, da je popis prilog dolg približno 60 strani. Kazenska ovadba ima več kot sto strani. Sočasno je bil zaključni akt predan odgovornim osebam v pregled, skladno z internimi pravili. Zaradi varovanja taktike in metodike policijskega delovanja vam dodatnih podrobnosti ne moremo predstaviti. Usmeritve tožilstva smo upoštevali, saj smo na koncu podali kazensko ovadbo v skladu z usmeritvijo tožilstva.
"Glede ustavno zagotovljenih pravic ne odobravam bližnjic. Policija mora delovati zakonito in tudi osumljene osebe imajo svoje pravice. Vsem je treba zagotoviti enakopravno obravnavo."
Kako daleč je preiskovanje Roka Snežiča?
Zaradi varstva osebnih podatkov vam te informacije ne morem podati. Lahko pa povem, da smo v povezavi s hišnimi preiskavami, ki smo jih opravljali marca lani, vložili eno kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Tukaj je treba poudariti, da gre za sklop več zadev, tako da v določenih delih predkazenski postopek še teče, upoštevamo tudi usmeritve Specializiranega državnega tožilstva.
Neizpodbitno dejstvo je, da je tožilstvo zavrglo anonimno prijavo zoper mene. To je storilo že v začetku leta. V medijih se je namreč pisalo, da je prišla anonima prijava zoper mene zaradi izdaje informacij o hišnih preiskavah. Sama kakršnokoli odtekanje informacij ostro obsojam. Tudi z medijskimi objavami zadev, ki jih preiskujemo, se že sproti obvešča osumljene osebe, da se lahko pripravijo na hišne preiskave, skrijejo dokaze, vplivajo na priče oziroma celo pobegnejo. Zato vsa takšna ravnanja oziroma sume, sploh od policije oziroma tožilstva, naznanjamo pristojnim službam.
Kako odgovarjate na očitke glede domnevnih nepravilnosti pri eni najodmevnejših afer DUTB, in sicer prodaje zemljišč v Logatcu leta 2017, ki jo je vodil vaš mož Andrej Lazar? Očitajo vam, da ste prikrivali nepravilnosti v omenjenem primeru.
Veseli me, da ste tudi to izpostavili. Moj mož je bil tedaj na DUTB direktor nepremičnin in posledično odgovoren za vse prodaje nepremičnin. Aprila 2018 je o zadevi prvi pisal spletni portal Požareport in takrat sem kot odgovorna oseba za korporativno varnost začela postopek preverjanja dejstev. Ker se je to nanašalo na nepremičnine, sem Odbor za korporativno varnost in skladnost poslovanja opozorila, da gre za nepremičnine in da če vidijo v tem konflikt interesa, naj povedo, da se izločim. Rekli so, naj zberem prva preliminarna poročila, da vidimo, kam zadeva teče. Preliminarnega poročila nisem pripravljala samo jaz, vključena je bila tudi skladnost poslovanja. Jaz sem zgolj zbirala informacije, ki so se nanašale na prodajo, vse drugo je obravnavala skladnost poslovanja. Nato je bila zadeva predana v obravnavo zunanjim službam, s čimer je bilo moje delo pri tem končano.
Kolikor sem seznanjena, je bilo zemljišče zelo dobro prodano, naročene so bile tudi zunanje cenitve, ki so bile bistveno nižje od prodajne cene. DUTB je tako zemljišča prodala po višji vrednosti. Prav tako niso bile ugotovljene večje nepravilnosti, šlo je zgolj za manjše neskladnosti internih aktov, ki se jih je potem spremenilo. Mislim, da je tudi preiskovalna komisija primer že končala in napisala poročilo v tej smeri.
Moj mož prav tako nikoli ni bil osumljenec, tožilstvo pa je ovadbo NPU zavrglo, preden sem prišla na NPU.
Novi premier Robert Golob namerava za notranjo ministrico predlagati nekdanjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kaj menite o tem, da bo nekdanja šefica policije prevzela vodenje resorja notranje politike?
Kot ženska ji seveda čestitam. Osebno je ne poznam, zato njenega dela ne morem in tudi ne želim komentirati. Če bo postala ministrica, ji vsekakor želim veliko uspeha, in upam, da bo delala v dobro policije in tudi vseh zaposlenih na policiji.
Bobnarjeva je za šefa NPU na ponovljenem razpisu, na prvem je zavrnila vse kandidate, ko je vlado prevzel Marjan Šarec, izbrala Darka Muženiča. Kakšna je njegova zapuščina?
Jaz zadev nisem prevzela neposredno od Darka Muženiča, zato bom to težko komentirala, saj sta bila za njim še dva vršilca dolžnosti.
"Če bo Tatjana Bobnar postala ministrica, ji vsekakor želim veliko uspeha in upam, da bo delala v dobro policije in tudi vseh zaposlenih na policiji."
Kateri so največji dosežki NPU v času vašega vodenja preiskovalnega urada?
Že lani smo izvedli rekordno število hišnih preiskav s področja gospodarskega kriminala, kjer smo dosegli res veliko uspehov. Uspešni smo bili tudi pri razkritju ene izmed največjih mednarodnih kriminalnih združb, Kavačkega klana.
Uspešno smo razrešili umor in ugrabitev iz leta 2019. Sodelovali smo tudi pri preiskavi izdaje tajnih podatkov uslužbenke na Specializiranem državnem tožilstvu. Prav tako smo imeli odprt predkazenski postopek, kjer smo lani avgusta v koprskem pristanišču zasegli 400 kilogramov kokaina. Vpleteni so bili tuji državljani. To je količina, ki predstavlja skoraj polovico celotnega kokaina, ki ga je lani zasegla policija, in največja količina zasega NPU do zdaj. Ocenjena vrednost je nekje 12 milijonov evrov, na ulici pa bi bilo vredno več.
NPU je lani obravnaval 189 kaznivih dejanj, kar je skoraj največ do zdaj. Skupna ocenjena škoda je bila več kot 200 milijonov evrov.
Na policiji so izvajali raziskavo o organizacijski klimi. Kaj je pokazala na NPU?
Zaposleni so me zelo lepo sprejeli, saj so me poznali že od prej. V vsaki organizaciji pa se pojavljajo trenja s posamezniki in na to sem bila tudi pripravljena. Žalosti me, da nekdo zaradi svojih principov zavrača kakršnokoli sodelovanje z žensko kot vodjo.
Merjenje organizacijske klime policija že od leta 2013 izvaja na vsaki dve leti, sicer ne posebej za NPU, ampak za Upravo kriminalistične policije, pri čemer je bilo ravno lani največ sodelujočih prav iz NPU. Vidi se trend izboljšav in po vseh ključnih kriterijih je bil trend višji kot v preteklih letih. Tukaj govorimo dejavnikih integritete vodje, samostojnosti pri delu, vodenju in organizaciji dela, odnosu pri delu, skrbi za razvoj zaposlenih in družbeni odgovornosti. Delovna klima na NPU je zelo pozitivna, kar se odraža tudi v zagrizenosti preiskovalcev. Vsak posameznik in tudi vsi kot celota si želimo ohraniti in povečati učinkovitost.
"Žalosti me, da nekdo zaradi svojih principov zavrača kakršnokoli sodelovanje z žensko kot vodjo."
V katero smer bi morali razvijati NPU? Kakšne so vaše prioritete?
NPU je bil ustanovljen za odkrivanje najhujših oblik kaznivih dejanj, tako s področja gospodarske kot tudi organizirane kriminalitete. Trenutno se sicer srečujemo s pomanjkanjem strokovnjakov s področja kibernetskega kriminala in kriptovalut. Na tem področju moramo narediti še marsikaj. Za zdaj to rešujemo tako, da ustanavljamo različne delovne skupine s posameznimi strokovnjaki, ki se v posameznih delih vključijo v posamezni primer. Prav tako imamo pomoč iz tujine.
Preiskovalci vedno znova odkrivajo nove metode in tehnike delovanja kriminalnih združb, ki imajo seveda neomejene količine denarja in znanja, in temu je treba slediti. V zadnjih dveh letih smo kupili veliko nove tehnične opreme, prav tako smo zaposlili nove analitike, povečali število zaposlenih v administraciji, saj so se povečale administrativne obremenitve. Na ta način poskušamo izboljšati delovanje in učinkovitost NPU.
Pričakujete, da vas bodo po imenovanju nove vlade zamenjali?
77