Torek, 29. 12. 2020, 14.22
3 leta, 11 mesecev
Seizmolog: Popotresnih sunkov bo še veliko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,35
V Sloveniji zaenkrat ni podatkov o kakšnih večjih poškodbah, ki bi nastale kot posledica današnjega potresa, ki je imel epicenter v bližini hrvaške Petrinje, jih je pa pričakovati v jugovzhodni Sloveniji, je dejal dežurni seizmolog na Arsu Andrej Gosar. Po njegovi oceni ne bo hujših posledic, predvsem naj bi prišlo do razpok na hišah.
Kot je povedal Gosar, bo popotresnih sunkov še veliko in bodo še trajali, poroča STA.
Današnji potres je bil bistveno močnejši od ponedeljkovega, zato na območju Petrinje in Siska lahko pričakujemo precejšnje porušitve, je Gosar dejal za Radio Slovenija. "Intenziteta v Sloveniji verjetno ne bo presegla pete stopnje. To je intenziteta, pri kateri se začnejo poškodbe, kot so razpoke v ometu, lahko odpade tudi kakšen strešnik ali kaj podobnega," je pojasnil.
Ocenil je, da ob tako močnem potresu lahko pričakujemo, da bo potresna dejavnost trajala še mesece, kot je bilo tudi ob spomladanskem potresu pri Zagrebu. Čeprav je običajno, da po močnem potresu sledijo popotresni sunki, ki praviloma niso močnejši od glavnega potresa, so pri tem pravilu tudi izjeme, je še dejal.
Slovenija leži na potresno nevarnem območju
Potres, ki je danes okoli 12.20 stresel širše območje Zagreba, je imel po preliminarnih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (ESMC) magnitudo 6,3. Njegov epicenter je bil v bližini kraja Petrinja.
Na območju Slovenije sta bila podobna silovita potresa 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, vse do Švice, južne Nemčije in Poljske, Češke in Madžarske, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS, so navedli na Arsu.
Slovenija sicer leži na potresno nevarnem območju, zato je potrebno, da smo prebivalci podučeni o tem, kako ravnati med potresom in po njem, na spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje.
"Intenziteta v Sloveniji verjetno ne bo presegla pete stopnje. To je intenziteta, pri kateri se začnejo poškodbe, kot so razpoke v ometu, lahko odpade tudi kakšen strešnik ali kaj podobnega," je pojasnil seizmolog Andrej Gosar.
Kaj storiti v primeru potresa?
Najboljšo zaščito pred potresom sicer omogoča stavba, ki je bila zgrajena in kasneje vzdrževana po načelih potresno odporne gradnje. Pomembno je, da vsako gospodinjstvo določi varna mesta, kamor se ljudje med potresom lahko zatečejo. Gre za mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat in ob notranjih nosilnih stenah.
Med potresom se je pomembno izogibati zunanjim in predelnim stenam, dimnikom in opekam, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.
Kot piše uprava za zaščito in reševanje, je pomembno, da med potresom ostanete mirni, prekinete svoje dejavnosti in ustrezno ukrepate. "Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna," so zapisali. Priporočajo tudi, da si zaščitite glavo.
Omare pritrdite na steno
V primeru, da ste med potresom na prostem, se morate izogibati stavbam, zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodom, nadvozom, podvozom, mostovom in predorom, rečnim brežinam in obalam.
Za varnost med potresom na domu lahko med drugim poskrbite tudi tako, da omare pritrdite na steno, velike in težke predmete postavite na nižje police ter postelje umaknete od oken, predelnih sten in visokega pohištva.
