Četrtek, 8. 4. 2021, 15.20
3 leta, 6 mesecev
Škoda po zgodovinski pozebi bo po prvih ocenah velika
Ponekod rekordno nizke temperature za april so zadnje dve noči zapored v Sloveniji hudo prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine. Posledic se bojijo tudi v vinogradništvu in čebelarstvu. Realne škode še ni mogoče napovedovati, zagotovo pa akacijevega medu letos ne bo.
Marsikje v državi so se v noči s torka na sredo zbudili v najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70, verjetno pa več kot 100 letih. Nov aprilski temperaturni rekord je bil dosežen tudi v Novi vasi na Blokah, kjer so namerili -20,6 stopinje Celzija.
Na jugovzhodu države so nizke temperature prizadele vse vrste sadja, nekatere povsem. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja.
Na Primorskem je najbolj prizadeto sadno drevje v Istri, Vipavski dolini in v Goriških brdih. Skoraj povsem so uničeni kakiji in marelice, ki jih je pozeba prizadela že marca.
Nekoliko bolje jo je odneslo sadno drevje na Gorenjskem, kjer drevesa še niso bila toliko razcvetena.
Četrta pozeba v zadnjih šestih letih
Gre že za četrto veliko pozebo v zadnjih šestih letih v Sloveniji, po izkušnjah pa so vdori mrzlega zraka možni tudi v maju. Svoje je tokrat dodal še novozapadli sneg, ki je na sadnem drevju povzročil še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej.
Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi še zbirajo na terenu, a prve realne ocene o poškodovanosti bodo znane šele junija, ko bo opravljeno tudi junijsko trebljenje in ko se bodo rastline otresle odvečnih plodov, ki jih ne morejo prehraniti. Kmetijsko gozdarska zbornica bo sicer prve ocene posledic pozebe po področjih in podatke o tem, kaj to pomeni za sadjarstvo, predstavila v petek.
Škodo dodatno povzročil sneg
"Velikost škode na pridelkih v odstotkih in denarju bo znana šele junija. Vsakršno napovedovanje je še preuranjeno. Izkušnje so nas namreč izučile, da je škoda na koncu lahko še dosti večja," opozarja Anton Jagodic iz KGZS.
Pozeba je vzela celo letino breskev v Zgornji Vipavski dolini.
Dodaja, da je letošnja situacija drugačna od predhodnih, saj je del škode ob pozebi povzročil že novozapadli sneg. Ta je preprečil ukrepanje pred napovedano pozebo in otežil ukrepe po pozebi. Zato pričakujejo, da bo škoda velika, sploh v sadjarstvu, kjer so najbolj na udaru jabolka, češnje, breskve, marelice in kakiji. Veliko škode pričakujejo tudi pri ameriških borovnicah, ki so bile sredi cvetenja.
Uničeni nasadi špargljev
Jagodic pojasnjuje, da so po doslej zbranih informacijah s terena praktično uničeni nasadi špargljev. Večje nasade sadnega drevja so lastniki oroševali, zato se predvideva, da so uspeli rešiti večji del pridelka. V poljedelstvu je bila večina kultur šele posejana, zato jo je pred pozebo v veliki meri obvarovala zemlja in novozapadli sneg. Neznana je tudi usoda žitaric, ki so še vedno pokrite s snegom.
Čebelarji izgubili tretjino letine
Velike težave pričakujejo tudi čebelarji. Kot pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, se je čebelarska sezona začela katastrofalno. Večina akacije je pozeblo, kar pomeni tretjino manj pridelanega medu v Sloveniji. Akacijevega medu letos zagotovo ne bo.
Ne vedo pa še, kakšne posledice bo to pustilo na preostalih čebeljih pašah. Ne vedo niti tega, kaj se bo dogajalo s čebelami, ki so v fazi intenzivnega razvoja, saj še niso imeli izkušenj s tako izrazitim vdorom hladnega zraka v tem letnem času. To bo znano v prihodnjih dneh, še napoveduje Noč.