Slavoja Žižka bolj skrbi levica kot skrajna desnica

Filozof Slavoj Žižek se v svoji zadnji knjigi Begunci, teror in druge težave s sosedi osredotoča na aktualno migracijsko in begunsko krizo v Evropi. V svojem delu opredeli neprijetne vidike aktualnega dogajanja: razlike med zahodno civilizacijo in tisočimi, ki v Evropo prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, grožnjo terorizma in neizogiben boj, ki ga povzroča tekmovalnost za delo in vire, poroča spletni portal Quartz.

Skrbi ga levica, ne skrajna desnica

Žižek je zaskrbljen nad evropskim odnosom do beguncev, a ne zaradi odnosa skrajne evropske desnice, pač pa zaradi levice. "Levica skuša prezreti ta problem – na primer, skušajo pomesti pod preprogo težave z migranti. Moja knjiga je samo glasen, obupan klic, da o tem ne smemo biti tiho," je slovenski filozof pojasnil za Quartz. 

Žižek meni, da je razumevanje in sprejemanje tega, da so med Evropejci in migranti kulturne razlike, ključno za pravo sprejemanje. Foto: Reuters

Kot je dejal, verjame, da tišina izvira iz napačnega prepričanja. "Nikoli nisem maral tega humanitarnega pristopa do migrantov, ki pravi, da če z njimi govoriš, ugotoviš, da smo vsi ljudje enaki. Ne, nismo – med nami so temeljne razlike in prava solidarnost je pomagati kljub vsem tem razlikam."

Begunci so kot sosedi

Begunce je Žižek označil kot sosede. Kot je dejal, v krščanstvu sosed ni človek, ki je kot mi, ampak je nekdo, za katerega mislimo, da nam je blizu. Ko pa stori nekaj nepredvidljivega, spoznamo, da te osebe sploh nismo poznali. 

Levica bi morala imeti pogum, da bi govorila o razlikah

Žižek meni, da zavračanje levice o kulturnih razlikah med begunci in Evropejci nestrpnost povečuje. Edini, ki govorijo o tem, so proti migrantom uperjene skrajne desne stranke, mi pa jim to polje prepuščamo, dodaja. Evropska levica bi morala imeti po njegovem pogum, da bi o teh razlikah razpravljala.

Žižek ne mara, da migrante romantiziramo

Druga stvar, na katero Žižek opozarja v svoji knjigi, pa je po poročanju Quartza nevarna težnja po mitologizaciji beguncev kot plemenitih zaradi njihovega trpljenja. Tega romantiziranja slovenski filozof ne mara. Kot je dejal, te trpljenje ne naredi plemenitega, ampak te spremeni v osebo, ki je pripravljena narediti karkoli za preživetje. 

To pa ne pomeni, da bi morala biti Evropa manj predana skrbi za ljudi, ki tu iščejo zatočišče, morala bi le biti bolj realistična. "Lahko je biti humanitaren, če misliš, da so ti, ki jim pomagaš, dobri, topli ljudje, prijatelji. Kaj pa če niso? Želim povedati, da jim moramo tudi v tem primeru pomagati," je jasen Žižek. 

Kako bi Žižek rešil begunske krize

Žižek v svoji knjigi tudi piše, da so begunci cena, ki jo človeštvo plačuje za svetovno gospodarstvo. Edina rešitev na dolgi rok je radikalna ekonomska sprememba, ki bo odpravila pogoje, v katerih nastajajo begunci, meni. Edina možnost za Evropo v tem trenutku pa je, da se zaveže, da bo zagotovila dostojno preživetje za vse begunce, ki pridejo na celino, še piše Quartz.