Ponedeljek, 2. 12. 2024, 18.18
2 uri, 39 minut
Slovenija v postopek za dodatnega evropskega delegiranega tožilca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je danes na zboru državnih tožilcev v Portorožu izpostavila pomen uspešnosti državnega tožilstva za ohranjanje pravne države. V izjavi za medije je napovedala, da bo Slovenija v drugi polovici prihodnjega leta začela postopek za dodatnega, torej tretjega evropskega delegiranega tožilca.
Slovenija ima trenutno dva delegirana evropska tožilca, ki sta v okviru Evropskega javnega tožilstva skupaj z drugimi pristojna za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki prizadevajo finančne interese EU. Med temi dejanji so na primer goljufija, pranje denarja, korupcija in poneverba.
Bergant je danes dejala, da sta se z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi, ki se je udeležila zbora, strinjali, da Slovenija potrebuje dodatnega delegiranega tožilca. Prav tako sta po besedah Katarine Bergant govorili o spremembah zakona o kazenskem postopku, ki bi evropskim tožilcem omogočile skrajšane postopke. Tako bi lahko uporabili postopek odloženega kazenskega pregona za lažje oblike kaznivih dejanj.
Kövesi, ki mora kot glavna tožilka odobriti število evropskih delegiranih tožilcev na državo članico, je v izjavi za medije dejala, da so dodatni evropski delegirani tožilci pomembni zaradi povečanega obsega dela. "Naš glavni cilj je boljši boj proti organiziranemu kriminalu v Evropi. Slovenija je pri tem zanesljiva in zelo dobra partnerica," je povedala Kövesi.
Več posameznikov je prišlo kot odšlo
Generalna državna tožilka je v govoru poudarila, da je uspešnost državnega tožilstva kot enega stebrov kazenskega pravosodnega sistema bistvenega pomena za ohranjanje pravne države in drugih vrednot, na katerih ne temelji le Slovenija, temveč tudi EU. Zato je po njenih besedah pomembno, da se slovensko tožilstvo osredotoča na učinkovitost, visoko strokovnost in neodvisnost delovanja.
Spomnila je, da je bilo iztekajoče se leto v znamenju izvršitve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost odmere sodniških plač. "Ta je bila tudi razlog za stavko državnih tožilcev, kar ni običajen način boja za pravice pravosodnih funkcionarjev v urejenih pravnih sistemih, v katerih se odločitve ustavnega sodišča spoštujejo," je dejala. Še pomembnejše pa je bilo po njeni oceni prizadevanje za priznanje izenačenega statusa državnih tožilcev in sodnikov.
Po besedah Bergant je letos v vrste državnih tožilcev vstopilo več posameznikov, kot jih je iz njih odšlo, trenutno pa je odprtih kar 46 razpisnih postopkov za tožilska mesta.
Rešili so okoli 70 odstotkov zadev
Letos so rešili okoli 70 odstotkov vseh prejetih zadev, s čimer po njeni oceni pomembno prispevajo k razbremenjevanju sodišč. Z vlaganjem kaznovalnih nalogov in podpisi sporazumov o priznanju krivde pa prispevajo k skrajševanju sodnih postopkov, v katerih dosegajo visoko obsodilnost, ki je okoli 88-odstotna.
"Priča smo eroziji kulturne javne besede, ki odkrito ali pod okriljem anonimnosti prestavlja meje sprejemljivega in kaznivega govora, žaljenja, groženj, razkrivanja osebnih podatkov, med drugim tudi pravosodnih funkcionarjev. Tem samo zato, ker opravljajo svojo službo v javnem interesu," je še poudarila Bergant.
Med izzivi je omenila tudi informatizacijo družbenega življenja ter obsežne predkazenske postopke v primerih organiziranega, gospodarskega in finančnega kriminala.
Zbrane je nagovoril tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. "Sinergija med delom policije in državnim tožilstvom je nujna, da lahko državni tožilec v konkretnem primeru pridobi zadostne dokaze za izvedbo kazenskega postopka," je dejal Poklukar.
Minister je izrazil prepričanje, da bodo sicer odlično sodelovanje med policijo in tožilstvom dodatno nagradili. Podprl je idejo ministrice za pravosodje Andreje Katič glede ustanovitve medresorske delovne skupine za pripravo sistemskih rešitev in normativne podlage na področju varnosti funkcionarjev v pravosodnih organih.
