Aktivno državljanstvo
Sobota, 6. 7. 2024, 22.22
4 mesece, 3 tedne
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO
Slovenske bolnišnice: število zdravnikov smo povečali, odhodov je manj kot pretekla leta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,14
Praktično ni večje bolnišnice, od koder ne bi poročali o tem, da se je število zdravnikov v letošnjem letu povečalo.
Kadrovska slika se v nasprotju s katastrofičnimi informacijami o množičnih odhodih zdravnikov v tujino zaradi nizkih plač in slabih pogojev dela v največjih bolnišnicah v prvi polovici letošnjega leta kaže kot solidna. Število zdravnikov tako v mariborskem kot ljubljanskem kliničnem centru se je povečalo, prav tako v novomeški, izolski in novogoriški bolnišnici, le v Celju poročajo o enem zdravniku manj, kar povezujejo z upokojitvami. Podobno sliko kažejo tudi podatki o številu zaposlenih zdravnikov v javnem sektorju.
Čeprav so podatki o čakalnih dobah iz tedna v teden slabši, tega ni mogoče povezati s kadrovskimi razmerami v zdravstvenih ustanovah. Kljub neprestanim opozorilom zdravniških organizacij o odlivu zdravniškega kadra zaradi nizkih plač in slabih pogojev dela, javno dostopni podatki kažejo, da se število zdravnikov v javnem sektorju ne zmanjšuje, ampak nasprotno.
Marca letos je bilo po podatkih Portala plač v javnem sektorju zaposlenih 7.521 zdravnikov in zobozdravnikov, leto prej pa 7.452. Če čas zavrtimo še nekoliko bolj nazaj, ugotovimo, da je bilo marca 2019 zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju še manj, in sicer 7.097.
V Zdravniški zbornici Slovenije pravijo, da podatkov o tem, koliko zdravnikov prehaja iz javnega v zasebni sektor, nimajo, prav tako nimajo evidence, koliko jih gre delat v tujino. "Imamo podatke le za tiste zdravnike, ki so zahtevali izbris iz naše zbornice zaradi odhoda v tujino. Po drugi strani pa moramo vedeti, da nekateri zdravniki ostajajo člani naše zbornice, čeprav so zaposleni v tujini," so pojasnili.
V lanskem letu so na zbornici primerjali podatke o številu diplomantov in nato o njihovem vpisu v register zbornice, ki je pogoj za zdravniško delo. "Pri manjkajočih ne vemo, ali so odšli v tujino ali samo izven medicine, zagotovo pa vemo, da ne delajo kot zdravniki v Sloveniji. Ugotovili smo, da jih po petih letih vsaj desetina ne dela pri nas," poudarjajo.
Leta 2016 je bilo po njihovih podatkih denimo 322 diplomantov, od tega se jih 33 ni včlanilo v zbornico, kar je lahko povezano s tem, da so šli delat v tujino ali ne delajo v zdravstvu, delež takih diplomantov pa je še višji v Mariboru, in sicer naj bi dosegal kar 18 odstotkov.
Ob tem priznavajo, da število aktivnih zdravnikov v Sloveniji ni upadlo, a da je težava v tem, ker njihovo število ne raste s številom zavarovancev in njihovimi potrebami.
Vpliv piarovskih agencij pri vladnem poročanju oz. odzivih @MinZdravje se kaže predvsem v načelu "povedati sicer resnico, a ne vse resnice." Tako se v zadnjih dneh pogosto sliši/bere mantra: "Število zdravnikov se je v 10 letih povečalo za 31%, v teh desetih letih je iz tujine k…
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) April 25, 2024
Na konkretno vprašanje, zakaj potem širijo informacije o tem, da zdravniki odhajajo iz javnega v zasebni sektor in tujino, v zbornici pravijo, da je bilo to napisano v pismu zdravnic in zdravnikov in ne Zdravniške zbornice Slovenije, ki je bila le ena izmed naslovnikov. "Tako kot tudi ostala javna pisma, smo tudi to pismo objavili na naši spletni strani," poudarjajo. Podobno očitno velja tudi za številne objave na omrežju X, ki slikajo skoraj katastrofične kadrovske razmere v zdravstvu.
Velike bolnišnice poročajo o povečanju števila zdravnikov
Ker se najnovejši podatki na Portalu plač v javnem sektorju nanašajo na marec, ko se je zdravniška stavka z umikom soglasij za prekomerno nadurno delo precej zaostrila, nas je zanimalo, kakšna je trenutna kadrovska slika v največjih slovenskih bolnišnicah. Prejeli smo presenetljive odgovore, ki so v popolnem nasprotju z informacijami o množičnih odhodih zdravnikov v tujino in zasebni sektor, ki jih širijo zdravniške organizacije.
V ljubljanskem kliničnem centru so pojasnili, da je bilo v začetku letošnjega leta zaposlenih 1.097 zdravnikov specialistov, do konca junija pa se je število specialistov povečalo na 1.126. Nekaj je bilo odhodov, in sicer šest, a je to bistveno manj kot v preteklih letih, saj so jih lani zabeležili kar 31, leta 2022 jih je bilo 27, leta 2021 pa 16.
Še bolj spodbudni so podatki o zaposlitvah novih zdravnikov: od 1. 1. do vključno 24. 6. 2024 so zaposlili 116 zdravnikov, od tega 101 specializanta. V naši največji bolnišnici pravijo, da so uspešni tudi pri privabljanju kadra iz tujine. "Trenutno je v postopku več kot 50 tujcev, vsi prihajajo s področja Balkana," pravijo.
Podobno so nam pojasnili tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Od konca januarja do konca maja letos so število zdravnikov uspeli povečati za deset, kar je povezano tudi z manjšim številom odhodov, ki niso povezani z upokojevanjem. Leta 2022 je bilo takih odhodov med januarjem in majem 16, v istem obdobju lani devet, letos pa le šest.
Letos manj odhodov zdravnikov kot v preteklih letih
V prvih petih mesecih 2024 so v mariborskem UKC po drugi strani zaposlili 15 zdravnikov, večinoma specializantov in sobnih zdravnikov. Na vprašanje o zaposlovanju tujcev odgovarjajo, da so tu postopki, kot je znano, dolgotrajni, a da so kljub temu uspešni pri privabljanju kadra predvsem iz Srbije ter Bosne in Hercegovine.
Tudi v novomeški bolnišnici pravijo, da so uspeli število zdravnikov v prvi polovici leta povečati in da je bilo odhodov zdravnikov v tem obdobju manj kot v preteklih letih. Tako so letos pridobili šest novih specialistov, štirje so bivši specializanti, dva pa prihajata iz tujine. "Zaposlili smo infektologinjo in anesteziologinjo iz bivših jugoslovanskih republik, še ena zdravnica anesteziologinja pa prihaja čez dva meseca," so pojasnili za Siol.net.
Na las podobno zgodbo pripovedujejo v izolski bolnišnici, kjer so v letošnjem letu zaposlili šest novih specialistov, pri čemer tudi oni niso zaznali, da so bili odhodi zdravnikov letos maloštevilni.
Edina večja bolnišnica, v kateri pravijo, da se je število zdravnikov v prvi polovici letošnjega leta zmanjšalo, je celjska, a tudi tam se je število zmanjšalo le za enega zdravnika, pa še to je povezano z nekoliko več upokojitvami in ne z odhodi, ki bi bili povezani z nezadovoljstvom nad pogoji dela in plačo.
Za pojasnila o trenutni kadrovski situaciji smo se obrnili tudi na novogoriško splošno bolnišnico, od koder so pred časom poročali o odpovedih petih kirurgov. Presenetljivo tudi tam poročajo o tem, da je število zdravnikov od začetka leta naraslo, in sicer za sedem specialistov. "Povpraševanje kadra iz tujine in tujcev, ki že živijo pri nas, je veliko. Predvsem gre za tujce iz Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije," pa odgovarjajo na vprašanje, kako uspešni so s privabljanjem tujih zdravnikov.
Od začetka stavke povprečne plače zdravnikov navzdol
Marca letos (gre za najnovejše podatke) je povprečna plača v plačni podskupini zdravniki in zobozdravniki znašala 4.867 evrov bruto in je bila le za nekaj evrov višja kot mesec pred tem. Najvišje povprečne plače, če izvzamemo obdobje, ko so dobivali visoke koronske dodatke, so zdravniki imeli decembra lani, ko so na podlagi novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju množično napredovali v višje plačne razrede.
Ta novela omogoča, da bodo lahko recimo višji zdravniki specialisti že v okviru trenutnega sistema lahko postopoma napredovali od 61. pa vse do 66. plačnega razred, ki je bil pred tem rezerviran za najvišje politične funkcionarje.
Ob tem je treba poudariti, da je zdravnikov in zobozdravnikov v plačni podskupini E1, ki lahko napredujejo tudi višje od 60. plačnega razreda (osnovna plača dobrih 4.800 bruto) več kot 4.100 ali skoraj 55 odstotkov, višjih zdravnikov specialistov, ki lahko napredujejo v najvišji 66. plačni razred (skoraj 6.100 bruto), pa je po podatkih Portala plač v javnem sektorju skoraj 1.600.
Kot je znano, zdravniki, ki stavkajo že od 15. januarja, zahtevajo višje plače, predvsem pa svoj ločen plačni steber, v okviru katerega bi plačne razrede vezali na slovensko povprečno plačo, razmerja pa bi se gibala od 1,65-kratnika povprečne plače za zdravnika brez specializacije, kar bi zneslo skoraj 3.900 evrov bruto osnovne plače oziroma 1.500 evrov več od današnje izhodiščne plače za 42. plačni razred, ki velja za to skupino zdravnikov, do 3,85-kratnika povprečne plače za starejšega zdravnika specialista, kar bi zneslo več kot devet tisoč evrov bruto osnovne plače.
Zaradi spora o ločenem plačnem stebru in uvrstitvi v višje plačne razrede, kar jim je obljubila vlada še pod zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom, zdravniki tudi ne sodelujejo na pogajanjih o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju.
Srbski zdravniki z daleč najnižjimi plačami v regiji
Po mnenju zdravniških organizacij so trenutne zdravniške plače destimulativne ne samo za domače zdravnike, temveč tudi za kader z območja bivše skupne države, od koder je k nam v preteklosti prišlo največ zdravnikov.
O plačah zdravnikov na območju Balkana se je pred kratkim razpisal srbski raziskovalni portal Demostat, ki je razkril, da se plače zdravnikov od države do države zelo razlikujejo, tudi če gledamo njihovo razmerje s povprečnimi plačami v državi. V tem smislu najbolj izstopa Romunija, ki se je dolga leta soočala z odlivom zdravstvenega kadra, nazadnje pa plače najbolj kvalificiranih specialistov dvignila vse do sedem tisoč evrov neto, medtem ko specialisti na začetku kariere zaslužijo okoli štiri tisoč evrov neto.
Takoj za Romunijo portal izpostavlja Slovenijo, za katero navaja, da lahko osnovne plače specialistov dosežejo štiri tisoč evrov neto, kar je primerljivo s stanjem na Hrvaškem, kjer so letos zdravnikom krepko dvignili plače. V vrsti držav pa so plače zdravnikov še vedno bistveno nižje kot v Sloveniji, najbolj v Srbiji, kjer povprečna osnovna plača specialista znaša 1.200 evrov, a tudi Makedoniji, kjer specialist zasluži 1.500 evrov, ter v Bosni in Hercegovini, Albaniji in Bolgariji, kjer naj bi osnovna plača zdravnika znašala dva tisoč evrov neto.
