Torek, 18. 3. 2025, 6.35
1 dan, 9 ur
Zaradi goljufanja bi skoraj končal v zaporu
Misliti mi je dala izpoved prijatelja, ki bi zaradi lahkomiselnosti in poskusa zavarovalniške goljufije lahko končal za zapahi.
Na zadnji obletnici mature sem srečal prijatelja Mateja, s katerim sva bila v srednji šoli nerazdružljiva. Z mešanico obžalovanja in sramu mi je zaupal o godlji, v kateri se je znašel z lahkomiselnim dejanjem, s katerim je želel ogoljufati zavarovalnico. "Andraž, zafrknil sem, totalno sem zafrknil," je pripovedoval o dogodku, ki bi mu lahko uničil ugled in kariero ter bi ga lahko tudi finančno močno udaril po žepu.
Matej je nekega večera na parkirišču pred domačim blokom spregledal drog ulične razsvetljave in z avtom trčil vanj. Na sprednjem desnem boku njegovega vozila je zazevala velika vdolbina. Škodo bo krila zavarovalnica, je pomislil, a je ob pregledu zavarovalne police ugotovil, da se ob sklepanju avtomobilskega zavarovanja ni odločil za kritje škode na parkirišču. Ob prijavi škode na zavarovalnici je opis prikrojil, saj bi ga popravilo škode iz lastnega žepa lahko stalo pravo malo premoženje. Navedel je, da je v popoldanski prometni konici objesten voznik trčil vanj in pobegnil. Registrske številke si ni zapisal, voznika ni nikoli več videl. Krivdo je pripisal drugemu, svojo napako pa zamolčal. Na zavarovalnici so avto prevzeli v popravilo in mu povedali, da bo trajalo nekaj dni. Ko bo avto pripravljen za prevzem, ga bodo o tem obvestili.
Matej je nestrpno pričakoval klic, saj je, navajen udobja lastnega vozila, težko shajal. Po nekaj dneh je končno prejel telefonski klic. Ko se je javil, je na drugi strani slišal ime in priimek osebe, ki se je predstavila kot kriminalist. Sprva je mislil, da se kateri od prijateljev šali z njim, in se je tudi sam pošalil nazaj, a naposled je dojel, da gre zares. "Gospod Matej, obstaja sum, da ste skušali ogoljufati zavarovalnico. Kdaj imate čas, da se pogovorimo?" Ko mi je Matej pripovedoval o tem, sem se spomnil na zapis o zavarovalniških goljufijah, ki sem ga prebiral pred kratkim.
Statistika pravi, da v svetu letno beležijo za 40 milijard dolarjev zavarovalniških goljufij. Presenetil me je podatek, da v Sloveniji zaradi goljufij zavarovalniški sektor vsako leto izgubi med 100 in 200 milijonov evrov. Nikoli si ne bi mislil, da je pojav tako razširjen. Največ goljufij je na področju avtomobilskih zavarovanj, niso pa odporna niti druga zavarovanja, saj se goljufije pojavljajo tudi pri premoženjskih in nezgodnih zavarovanjih. Najbrž najbolj znan poskus zavarovalniške goljufije pri nas je bil v t. i. aferi odrezana roka, ki je močno odmevala tudi v tujini.
Ker gre pri goljufijah za kaznivo dejanje, zavarovalnice pri odkrivanju redno sodelujejo s policijo in detektivi. Eden od uspešno razkritih primerov je bila pred leti odkrita domnevna tatvina večjega števila tovornih vozil v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Izkazalo se je, da je lizingodajalec vozila s ponarejeno dokumentacijo prodal v drugo državo. Zahtevkov goljufi niso vložili, niti ni bilo izplačila, kajti premija sploh ni bila plačana. Police so bile prekinjene od začetka in ni bilo podlage za izplačilo. V tem primeru je šlo za zatajitev in ne tatvino.
Dogaja se, da skušajo goljufi prikazati poškodbo vozila šele po sklenitvi zavarovanja. To je pogosto pri rabljenih vozilih, ki jih pripeljejo iz tujine. Bolj premeteni izvedejo namerno povzročene prometne nesreče. Pred kratkim so v Sloveniji odkrili skupino, ki je poceni kupovala starejša vozila, nekaj mesecev po sklenitvi zavarovanja pa jih je uporabila pri namernih trkih. Zavarovalnice pogosto odkrijejo popolna uničenja vozil v vinjenem stanju, ki jih skušajo storilci prikazati kot dogodek z drugim voznikom ali voznikom, ki ni več pod vplivom alkohola.
"Zakaj goljufi to počnejo? Ker lahko," pravi mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, ki povezuje zavarovalnice, prisotne na slovenskem trgu. Priložnostne goljufije, ki jih mnogi vidijo kot neškodljive, imajo v resnici sistemske posledice. "Priložnost dela tatu, a škodo nosimo vsi," opozarja Krumbergerjeva. Slovensko zavarovalno združenje goljufom na prste stopa s pomočjo sistema za odkrivanje prevar FRODO, ki ga uporablja šest največjih zavarovalnic. Sistem temelji na umetni inteligenci in je do danes uspešno odkril že več tisoč goljufij.
Praksa kaže, da je razširjenost goljufij v pomembni meri povezana z ozaveščenostjo o tem, da gre za kaznivo dejanje in da goljufije zvišujejo premije za vse. Večina zavarovancev se tega še vedno ne zaveda. V Sloveniji je za zavarovalniške goljufe zagrožena kazen do enega leta zapora, če je dejanje samo načrtovano in še ni bilo izvedeno (če na primer storilec zavarovalnici navede lažne podatke ali lažno prikaže škodni dogodek). Če je goljufija že izvedena, to pomeni, da je oseba že vložila lažno prijavo škodnega dogodka, lahko storilca doleti do tri leta zapora. Če je zavarovalniška goljufija storjena v hudodelski združbi, pa je posameznik lahko kaznovan z zaporom do deset let.
Storilec mora vrniti protipravno premoženjsko korist, ki jo je dobil z goljufijo. Zavarovalnice lahko uporabijo različne sankcije: lahko prekličejo izplačilo škode in zavarovanje, otežijo možnosti ali prepovejo nadaljnje sklepanje zavarovanj, povišajo premije, ukinejo popuste in ugodnosti. Storilec kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije lahko prejme tudi račun za povzročene stroške.
Matejeva zgodba se je na njegovo srečo končala na prostosti. Rešilo ga je hitro priznanje. Preiskovalcem in zavarovalnici je pojasnil, da je skušal prirediti dogodek, da bi se izognil plačilu iz lastnega žepa. Povrnil je nastale stroške in nase prevzel stroške popravila, s tem pa se je izognil ovadbi in kazenskemu pregonu. K razpletu zadeve sta prispevala tudi Matejevo iskreno obžalovanje in predhodna nekaznovanost. "Andraž, neumnosti, ki sem jo storil, ne priporočam nikomur. Lahko bi si uničil kariero in ugled, verjetno tudi zasebno življenje, če bi moral v zapor. Goljufanje se ne izplača."
Goljufije pri vseh vrstah zavarovanj
Goljufi iščejo priložnosti vsepovsod, naj gre za zavarovanje objektov, na katerih podtaknejo požar, namerno povzročene telesne poškodbe, za katere uveljavljajo izplačilo odškodnine, ali za goljufije pri zavarovanju plovil ter pri nezgodnih in turističnih zavarovanjih. Slovensko zavarovalno združenje je pred časom odkrilo primere posameznikov in večjih skupin, ki so pri več zavarovalnicah sklenili turistična zavarovanja z vključenimi kritji za zdravljenje in stroške zaradi nevšečnosti na potovanju. S potovanj na Daljni vzhod so nato predložili ponarejeno medicinsko dokumentacijo in vložili zahtevke za več deset tisoč evrov. Pogosto je lažno uveljavljanje odškodnine za poškodbe v načrtovanih prometnih nesrečah ali uveljavljanje odškodnin pri nezgodnih zavarovanjih s pomočjo prirejene ali ponarejene dokumentacije.
