Petek, 7. 2. 2025, 10.16
28 minut
Slovesnost ob Prešernovem dnevu: poklonili se bodo vrhunskim umetniškim dosežkom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Poudarek letošnje proslave, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo na jeziku kot stičišču umetnosti in znanosti.
Na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom v Cankarjevem domu bodo podelili najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado za življenjske dosežke bosta letos prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.
Poudarek letošnje proslave, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo na jeziku kot stičišču umetnosti in znanosti. V umetniškem delu z naslovom V jezik so zapisane sanje, ki vključuje tri dele, bodo predstavili srečanje Franceta Prešerna in Matije Čopa, domišljijsko uprizoritev Prešernovega odziva na Čopovo smrt ter razmislek o sodobnem stičišču umetnosti in znanosti. Igrali bodo priznani slovenski gledališki igralci, med drugim Vesna Pernarčič, Nika Rozman in Tjaša Železnik, ter študentje dramske igre.
V glasbenem delu bomo priča sodelovanju skladatelja Draga Ivanuše, pevke Mance Trampuš in harmonikarja Marka Brnika, nastopili pa bodo tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter drugi glasbeniki in plesalci.
Nagrajence razglasili na Prešernov rojstni dan
Na proslavi bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada, ki jih prejmejo posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno prispevali k slovenski kulturni dediščini. Prešernova nagrajenca za leto 2025 sta akademska kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.
Velik pečat je pustila tudi pri svojem pedagoškem delu.
Kot so zapisali v utemeljitvi, je 84-letna Dragica Čadež ena prvih vidnejših umetnic v povojnem času v slovenskem kulturnem prostoru. Je tudi prva slovenska kiparka, ki je opravila habilitacijo za mesto profesorice na področju kiparstva ter ustanoviteljica trienala keramike UNICUM. Svojo prepoznavnost je dobila predvsem v času geometričnega obdobja, ko je bila članica neformalne umetniške skupine Neokonstruktivisti. Takrat je izdelovala lesene objekte, ki delujejo tako, kot da bi se množično proizvajali s pomočjo matrice.
Živadinova umetnost globoko zaznamuje slovensko gledališko krajino in vpliva na generacije umetnikov.
Dragan Živadinov pa že štiri desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum, ki preči različna umetniška polja. Leta 1984 je bil eden od soustanoviteljev gibanja Neue Slowenische Kunst. Njegovo Gledališče sester Scipion Nasice, ki je bilo ob skupinah Laibach in Irwin nosilni steber retroavantgardističnega gibanja, je s Krstom pod Triglavom leta 1986 postavilo enega najpomembnejših mejnikov v sodobnem gledališču in v sodobni umetnosti sploh. 65-letnik je tudi utemeljitelj retrogardističnega postopka v gledališču, v katerem se združujejo principi umetnostnih avantgard 20. stoletja.
Podelili bodo tudi nagrade Prešernovega sklada, ki jih letos prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Nagrajence bosta še pred začetkom proslave pozdravili ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.
Ministrica v poslanici ob kulturnem prazniku: Kultura širi meje našega sveta
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poslanico ob letošnjem kulturnem prazniku vezala na Evropsko prestolnico kulture (EPK), ki se bo prav na praznik začela v Novi Gorici in Gorici. Kultura širi meje našega sveta, ki naj bo – v skladu s sloganom EPK – brezmejen, je zaželela. Kot je zapisala ministrica, je kultura temelj povezovanja, dialoga in iskanja odgovorov na izzive časa. "Kultura gradi skupnost, nas spodbuja k ustvarjalnosti, odprtosti in solidarnosti ter nam pomaga razumeti sebe, druge in svet, v katerem živimo."
Z EPK bo Slovenija letos postavljena v središče evropskega kulturnega dogajanja, projekt pa po njenih besedah ponuja vizijo prihodnosti, v kateri kultura presega zgodovinske razlike in nacionalne meje, povezuje ljudi in skupnosti ter poziva k miru.
Kot je še poudarila Vrečko, kultura namreč ni pomembna le na praznik in ob velikih dogodkih, temveč so vsak dan "med nami ljudje, ki skrbijo za bogastvo jezika, književnosti, glasbe, filma, gledališča, arhitekture, kulturne dediščine in umetnosti v vseh njenih izrazih. Njihovo delo je neprecenljivo."
Ob tem je opozorila še, da je poleg spoštovanja njihovega dela treba imeti v mislih tudi dediščino, brez katere bi bila sedanjost drugačna. "Naša emancipacija skozi zgodovino je bila utemeljena prav na kulturi, brez tega danes ne bi govorili slovensko, živeli v svobodni in demokratični družbi ter samostojni državi," je spomnila ministrica.
Lotrič: Kultura je globoko vtkana v vsakdanjik
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v poslanici ob kulturnem prazniku zapisal, da se ob obeleževanju praznika premalokrat zavemo, kako globoko je kultura vtkana v naš vsakdanjik. Kultura ni le umetnost in dediščina, temveč tudi način, kako tkemo medčloveške odnose, je zapisal. V poslanici se je navezal na Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici, ki se bo začela prav na praznik, in ocenil, da je kulturno povezovanje preseglo zgodovinske meje.
Opozoril pa je tudi na spreminjanje medijske zakonodaje, ki naj bo sprejeta na podlagi širokega družbenega konsenza in z mislijo na dolgoročno stabilnost medijskega prostora. Po njegovi oceni so namreč svobodni in pluralni mediji temelj zdrave družbe, saj oblikujejo kulturni prostor in omogočajo odprto, demokratično razpravo. Njihova neodvisnost je ključna za varovanje kulturne raznolikosti ter za dostop do kakovostnih in nepristranskih informacij, ki bogatijo našo skupnost in krepijo demokratične vrednote.
Spomnil je tudi na spreminjanje zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, kjer da niso upoštevali opozoril, da zakon ne odpravlja ključnih težav in da so merila za dodeljevanje dodatkov neustrezna. Kot je zapisal, se v DS zavzemajo za celovite in pravične rešitve, ki ne bodo povzročale razlikovanja med ustvarjalci.
Predsednik DS zagovarja, da mora biti kultura dostopna vsem – tudi starejšim in invalidom. "Naj nas kultura še naprej bogati, navdihuje in povezuje," je zaželel.
