Četrtek, 6. 2. 2025, 17.54
1 mesec
SDS z novo referendumsko pobudo na področju umetnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Pobudo za razpis zakonodajnega referenduma lahko sicer vloži vsak volivec, skupina volivcev ali politična stranka, podprta mora biti s podpisi najmanj 2500 volivcev.
SDS bo predvidoma konec prihodnjega tedna začela zbirati podpise za zakonodajni referendum o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, je v današnji izjavi za medije napovedal poslanec SDS Andrej Hoivik. Kot je dodal, je poslanska skupina SDS za vložitev pobude v tednu dni zbrala približno 8700 podpisov. Te morajo sedaj preveriti strokovne službe državnega zbora.
Pobudo za razpis zakonodajnega referenduma lahko sicer vloži vsak volivec, skupina volivcev ali politična stranka, podprta mora biti s podpisi najmanj 2500 volivcev. Predsednica DZ nato določi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi, to pa lahko predlagatelj vloži, če zbere najmanj 40.000 podpisov volivcev. Če je zahteva popolna in podprta z zadostnim številom podpisov, mora DZ v sedmih dneh razpisati referendum.
SDS bo 40.000 podpisov pod pobudo za zakonodajni referendum zbirala na svojih stojnicah pred upravnimi enotami po celi Sloveniji, podpis podpore pa bo mogoče prispevati tudi prek portala euprava, ki ga vodi ministrstvo za digitalno preobrazbo, je še pojasnil poslanec Hoivik, ki je tudi prepričan, da gre pri dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke za dodatke za elito, za peščico, med tem ko po njegovih besedah "99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oziroma zelo, zelo malo".
Zmotilo ga je tudi, da je vlada zakon o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti sprejela v času, ko je hkrati povišala obvezen prispevek za RTV Slovenija in obvezno zdravstveno zavarovanje ter 1. julija uvaja nov davek na dolgotrajno oskrbo in grozi z novim nepremičninskim davkom.
Hoivik je prepričan, da bo SDS zbrala potrebnih 40.000 podpisov ter nato aktivno sodelovala v predreferendumski kampanji in da bo udeležba na referendumu, ki bi lahko bil maja, množična.
Pet milijonov evrov za referendum
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v izjavi za medije ocenil, da zakonodajni referendum ne bi bil smotrn, saj so stroški zanj okoli pet milijonov evrov.
Pri dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pa gre po besedah Rusjana dejansko "za nekaj dodatkov k pokojninam za vrhunske umetnike". "Po naših ocenah bi stroški referenduma ustvarili za 70 let dodatkov k pokojninam," je dodal. Stranko SDS je tudi pozval, naj pobudo za zakonodajni referendum umakne.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo je še ocenil, da je svojevrsten cinizem, da se je stranka prav ob slovenskem kulturnem prazniku odločila s pobudo za zakonodajni referendum "napasti najbolj vrhunske umetnike v državi". Spomnil je tudi, da nedavno sprejet zakon ne uvaja nič novega, ampak natančneje določa kriterije in merila, kdo je upravičen do omenjenega dodatka, in nadomešča zakon iz leta 1974.
V primeru, če bo zakonodajni referendum uspel, pomeni, da bo še zmeraj ostal v veljavi zakon iz leta 1974, ki omogoča podeljevanje izjemnih pokojnin umetnikom, ki jih je v preteklosti podeljevala tudi prejšnja vlada na predlog takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija, je še povedal Rusjan. Dodal je, da je računsko sodišče že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev.
Državni sekretar je še izpostavil, da omenjeni dodatki temeljijo na vrhunskih dosežkih umetnikov, sredstva zanje pa so zagotovljena v proračunu, "tako da ti dodatki ne bodo v nobenem primeru vplivali na višino pokojnin" slovenskih upokojencev. "Na nizko višino so vplivale politike prejšnjih vlad, med njimi tudi SDS," je še dodal.
Boštjančič: To vprašanje nima kaj delati na referendumu
Na vložite podpisov za začetek postopka za zakonodajni referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke se je po delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva na novinarsko vprašanje na kratko odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je povedal, sam osebno meni, da gre za vprašanje, ki "nima kaj delati na referendumu". Verjame tudi, da gre pri omenjenem referendumu za iskanje pozornosti in nabiranje poceni političnih točk.
Odzvali so se tudi v Društvu Asociacija, kjer jih čudi, da se politične stranke ukvarjajo z vzpostavljanjem normativnega okvira za dodeljevanje dodatkov k pokojninam, ne pa z vse bolj perečo problematiko upokojevanja kulturnih delavcev.
V javni razpravi je namreč obširnejša sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zato v Društvu Asociacija pričakujejo, da bo vlada prisluhnila pozivom, da se samozaposlenim v kulturi glede na leta delovanja plačujejo tudi višji prispevki.
Dodatek ne bo presegal najvišje pokojnine
DZ je 30. januarja z 51 glasovi za in 28 proti po odložilnem vetu državnega sveta znova sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Podprli so ga v Levici, Svobodi in SD, proti so glasovali v SDS in NSi.
Zakon pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.
Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.
