Torek, 28. 2. 2017, 10.17
7 let, 2 meseca
Službena stanovanja države: komu vse davkoplačevalci plačujemo najemnino
Računsko sodišče razkriva kaos pri upravljanju kadrovskih in počitniških stanovanj v lasti države. Od 2.515 stanovanj, ki jih upravljajo ministrstva, samo 1.256 stanovanj zasedajo javni uslužbenci. Revizorji ugotavljajo ohlapna pravila za dodeljevanje stanovanj, neplačevanje najemnin, prenizke najemnine, slab nadzor.
Računsko sodišče, ki je ugotovilo, da država slabo upravlja nepremičnine, je v poročilu posebno pozornost namenilo tudi službenim in počitniškim stanovanjem v lasti državnih organov.
Ministrstvo za obrambo, ministrstvo za notranje zadeve in stanovanjska komisija so v letu 2015 upravljali 2.515 službenih stanovanj. Stanovanjski sklad je namenjen vojski in policiji, funkcionarjem in uslužbencem na položaju, katerih delo je vezano na funkcijo oziroma mandat in ki jih imenuje vlada, ter javnim uslužbencem v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas.
V 176 stanovanjih ljudje, ki tam ne bi smeli biti?
A od 2.515 stanovanj so uslužbenci najemali le 1.256. 381 stanovanj je nezasedenih. Vsaj 112 stanovanj zasedajo upokojenci državne uprave, v 176 stanovanjih pa so najemniki, ki nimajo nobene povezave z ministrstvi ali vladnimi službami (nasilne vselitve, nekdanji zaposleni, hišniška stanovanja).
Razdelitev je naslednja:
Prazna stanovanja
V letu 2015 je imelo ministrstvo za obrambo 218 praznih stanovanj, ministrstvo za notranje zadeve 111 praznih stanovanj, stanovanjska komisija pa je upravljala 52 nezasedenih stanovanj.
"Stanovanja so nezasedena zaradi postopkov dodelitve – čakanje na razpis in postopek dodelitve, čas za vrnitev stanovanja, ki ne pripada več dotedanjemu uporabniku –, časa, potrebnega za obnovo in prodajo. Nekaj pa je tudi trajno nezasedenih stanovanj," se zagovarjajo na ministrstvih.
A računsko sodišče meni, da zaradi praznih stanovanj in stanovanj, ki jih ne zasedajo zaposleni na vladi in ministrstvih, nastajajo stroški, poleg tega ta stanovanja ne prinašajo nobenih koristi vladi in ministrstvom. "Ker niti ni jasen namen in niso določeni cilji ravnanja s stanovanji, ki bi izhajali iz tega namena, stroški teh stanovanj predstavljajo nepotrebne stroške oziroma morebitne prihranke, ki bi jih bilo v proračunu mogoče doseči s prodajo odvečnih stanovanj," so zapisali v poročilu.
Dodajajo, da bi glede na pretekle iztržene cene pri prodaji državnih stanovanj s prodajo teh 381 praznih stanovanj država lahko dobila 15 milijonov evrov.
Preberite še:
Damjan Damjanovič z direktorsko plačo plačuje neprofitno najemnino
Računsko sodišče: Država za prostorne pisarne letno daje 5,6 milijona evrov preveč
Ohlapna pravila in luknjast nadzor
Računsko sodišče v poročilu opaža nekaj velikih pomanjkljivosti:
- Evidence o stanovanjih in najemnikih so nepopolne, prav tako podatki o stroških v zvezi s stanovanji ter prodajo stanovanj. "Med izvajanjem revizije smo prejeli več dokumentov o stanovanjih na isti dan, ki se med seboj niso ujemali po številu stanovanj in številu prodanih stanovanj (letno poročilo, register osnovnih sredstev, aplikacija za upravljanje s stanovanji)," navaja sodišče.
- Ministrstva ne spremljajo vseh stroškov, ki jih imajo s stanovanji, zato o njihovih dejanskih stroških nimajo pravilne informacije. Zaračunana najemnina tako ne temelji na dejanskih stroških.
- Vsak najemnik mora najemodajalca obvestiti o spremembi zaposlitve, vendar so odgovorni navedli, da najemniki stanovanj o spremembi ne poročajo vedno. Državna uprava pa ne razpolaga s posodobljenim seznamom zaposlenih v državni upravi, zato se lahko zgodi, da zaposleni obdrži pravico do najemnega stanovanja še po prenehanju delovnega razmerja v organu.
- Pravilnik Stanovanjske komisije omogoča dodelitev stanovanja v primeru, ko je delo "zaradi znanja in izkušenj delavca nenadomestljivo za opravljanje dejavnosti organa, če gre za strokovnjake določenih vrst, za katere je izkazano pomanjkanje v organih, če zaposleni dela na ključnih projektih v primeru bistveno povečanega obsega dela, če gre za deficitaren poklic, pri čemer vlogo in obrazložitev poda predstojnik organa". Sodišče ugotavlja, da v pravilniku pri tem ni natančno opredeljeno, kdaj je delo nenadomestljivo, ni določen seznam deficitarnih poklicev in niso opredeljeni kriteriji za določitev ključnih projektov.
Obrambna ministrica Andreja Katič naj bi spremenila pravilnik, ki danes omogoča, da so najemniki službenih stanovanj obrambnega ministrstva tudi večkratni neplačniki najemnine.
Za 800 tisoč evrov neplačanih najemnin
Velika težava je tudi plačilna nedisciplina med najemniki. Na ministrstvu za notranje zadeve in na stanovanjski komisiji prosilcu, zoper katerega je bila uvedena tožba zaradi neplačevanja najemnine, ni več mogoče dodeliti stanovanja. V Pravilniku o službenih stanovanjih ministrstva za obrambo pa take določbe ni, zato lahko stanovanje na ministrstvu za obrambo dodelijo tudi večkratnemu neplačniku.
Tako je imelo v preteklosti ministrstvo za obrambo že za milijon evrov neplačanih najemnin, konec septembra 2015 pa so te znašale 400 tisoč evrov. V devetih mesecih leta 2015 je bilo pripravljeno za 39.647 evrov vlog za odpis dolga iz najemnin, saj je bila izterjava dolžnikov neuspešna. Na ministrstvu sicer pravijo, da pravilnik ravno spreminjajo v tej smeri. Dodajmo, da vojaki plačujejo 80 odstotkov neprofitne najemnine. Najemnina se lahko zniža še do 60 odstotkov neprofitne najemnine, če je bilo dotedanje prebivališče od kraja opravljanja službe oddaljeno več kot sto kilometrov.
Policisti plačujejo od 80 do 100 odstotkov neprofitne najemnine, v nekaj primerih pa naj bi bila po navedbah ministrstva najemnina profitna. Ministrstvo za notranje zadeve, ki upravlja njihova stanovanja, je imelo 30. septembra 2015 za 137 tisoč evrov neplačanih najemnim, ki izvirajo iz preteklih let.
Stanovanjska komisija je imela 30. septembra 2015 za 270 tisoč evrov neizterjanih najemnin iz preteklih let. Skupno so na ta dan torej neplačane najemnine v državnih stanovanjih znašale 600 tisoč evrov.
Država ima 381 praznih stanovanj, s prodajo katerih bi po ocenah Računskega sodišča lahko iztržila 15 milijonov evrov. (Fotografija je simbolična.)
Del stroškov krijemo davkoplačevalci
Najemnine, ki jih zaračunavajo ministrstva, ne zadostujejo za pokritje stroškov, še ugotavlja računsko sodišče. Ministrstva namreč spremljajo stroške upravljanja, elektrike, vode in komunale, ogrevanja, čiščenja, zavarovanja, vzdrževanja in investicijskega vzdrževanja.
"Ugotavljamo, da tovrstni nabor stroškov ni popoln, saj ne vsebuje stroškov zaračunavanja najemnin, stroškov izterjave za neplačane najemnine, stroškov številnih tožb, stroškov energetskih izkaznic, stroškov zaposlenih, ki se ukvarjajo s stanovanji, stroškov zavarovanja stanovanj, stroškov rezervnega sklada, ki jih je treba izplačati upravniku ob odprodaji stanovanj. Vse naštete stroške upravljavci stanovanj evidentirajo, vendar jih ne pripisujejo k stroškom stanovanj."
Počitniška stanovanja
Ministrstva za notranje zadeve, obrambo, pravosodje in javno upravo imajo skupno tudi 256 počitniških enot v Sloveniji in na Hrvaškem. Oddajajo jih zaposlenim, njihovim družinskim članom in upokojencem ministrstva. Dnevno ceno določi minister s sklepom na predlog službe za splošne zadeve.
Mnenje računskega sodišča:
"V strategiji je določeno, da država še vedno zagotavlja počitniške zmogljivosti za potrebe zaposlenih, pri čemer se te zmogljivosti v skladu z možnostmi zaokrožujejo na ne prevelikem številu lokacij v turističnih središčih v državi in tujini. Pri tem se zastavlja vprašanje učinkovitosti take rešitve, saj ne obstajajo analize potrebnosti počitniških kapacitet za poslovanje VPU oziroma razmerja med koristmi in stroški počitniških kapacitet."
3