Smetišča v Sloveniji ne sprejmejo starega čolna, ministrstvo svetuje: peljite ga v tujino #video

S takim primerom se je soočil lastnik čolna, ki mu ga je poletna tramontana močno poškodovala v Piranskem zalivu.

Ker je bil čoln popolnoma uničen, se je odločil, da ga odpelje na enega od odpadov oziroma zbirnih centrov. Z močno poškodovanega čolna je odstranil vso električno napeljavo in vse, kar bi še lahko bilo uporabno, nato pa želel školjko čolna, ki je narejena iz poliestra, pravilno odložiti na deponiji.

Video: Planet TV

A tu je nastala težava. Pri različnih odjemalcih je naletel na negativen odgovor. "Če bi se požvižgal  na ekologijo, bi enostavno izrezal registrsko številko čolna ter ga pustil v morju ali pa bi ga porinil v prvo grapo. Tako ne bi imel nobenih težav, tako pa se še vedno ne morem ločiti od razbitega čolna na legalen način," razlaga lastnik čolna. Pravi, da mu ni preostalo drugega, kot da čoln razreže na manjše dele in ga vrže v smeti.

Na ministrstvu kot edino rešitev navajajo, da lahko lastnik odpadni čoln na lastne stroške pošlje v tujino. Foto: Osebni arhiv

Negativni odgovori

Obrnil se je na šest različnih podjetij v okolici Ljubljane, ki se ukvarjajo s preprodajo oziroma predelavo različnih odpadkov, tudi na Snago Ljubljana, pri vseh pa so ga zavrnili.

Podjetje Snaga je izvajalec obvezne občinske gospodarske  javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in v zbirnih centrih prevzema: nevarne in nenevarne komunalne odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo, kosovne odpadke in izrabljene gume.

Samo v Ljubljani letno v odtoke odplaknemo 1.300 ton odpadkov.

Ministrstva mu svetujejo pošiljanje v tujino na njegove stroške

Posledice, ki jih je na motorju čolna pustila poletna tramontana. Foto: Osebni arhiv Po podatkih ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji trenutno ni nobene osebe, ki bi se ukvarjala z zbiranjem, predelavo ali odstranjevanjem odpadnih plovil.

Oziroma povedano drugače, ker v Sloveniji ravnanje z odpadnimi čolni ni vzpostavljeno v obliki obvezne gospodarske javne službe, za prevzem odpadnih plovil ni pristojen nihče. Lastniku poškodovanega čolna svetujejo pošiljanje čolna na lastne stroške v tujino.

"V kolikor je odpadek iz poliestra komunalni odpadek, potem ga  izvajalec javne službe mora prevzeti. Ker  pa je z odpadkom iz poliestra mišljena odpadna školjka čolna, ki je bil poškodovan, je odgovor nikalen. Odpadni čolni (plovila na splošno) niso komunalni odpadki, zato jih izvajalci javne službe ne smejo prevzemati. Za enkrat ostaja torej samo možnost pošiljanja teh odpadkov na predelavo ali odstranjevanje v tujino, pri čemer pa seveda vse stroške, povezane s tem, nosi izvirni povzročitelj odpadka," odgovarjajo na ministrstvu.

Primerjamo cene po občinah: kje so smetarji najdražji? 

Država nima posebnega programa za ravnanje z odpadnimi plovili

V Sloveniji ni osebe oziroma družbe, ki bi se ukvarjala z odpadnimi plovili, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen. Foto: Ana Kovač V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, nimamo posebej urejeno ravnanje z odpadnimi plovili. Po podatkih, dostopnih na spletu, je Francija ena redkih držav, ki posebej urejajo razstavljanje in obdelavo odpadnih plovil (zlasti čolnov), pri čemer so postopki omejeni predvsem na predelavo v trdno gorivo ali na odlaganje na odlagališčih odpadkov.

Ob tem na Ministrstvu za okolje in prostor dodajajo, da se odpadki ne razvrščajo v skupine odpadkov glede na material, ampak glede na vir nastanka. Odpadna plovila (tudi odpadni čolni) nimajo svoje skupine.