Torek, 10. 3. 2020, 10.30
4 leta, 8 mesecev
Sodišče zavrnilo Rome, ki želijo vodo v naselju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,22
34
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ni ugodilo pritožbam dveh romskih družin iz Ribnice in Škocjana, ki sta se nanj obrnili, ker jim država v romskih naseljih ne omogoča dostopa do pitne vode, s tem pa po njihovem mnenju krši njihove človekove pravice. Sodišče v sodbi ni ugotovilo kršitve posameznih členov evropske konvencije o človekovih pravicah. V Društvu Amnesty International Slovenije odločitev obžalujejo in napovedujejo pritožbo.
Evropsko sodišče za človekove pravice je obravnavalo pritožbi dveh romskih družin: 14-članske družine iz Dobruške vasi v občini Škocjan ter očeta in sina iz Goriče vasi pri Ribnici. Romom je pri pritožbi pomagala tudi Amnesty International Slovenija (AIS).
V naselju nimajo dostopa do pitne vode in sanitarij
Romski družini sta v pritožbi pred sodiščem zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (3. člen) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot sta dostop do pitne vode in sanitarij.
Amnesty International napovedal pritožbo
Bistvo pritožbe sloni na pravici do vode in pravici do dostojnega življenja, ki sta vsebinsko zajeti v omenjenih členih EKČP. Pritožniki so zatrjevali tudi diskriminacijo po 14. členu konvencije.
Evropsko sodišče za človekove pravice pritožbam družin ni ugodilo, kar v AIS obžalujejo. Kot napovedujejo, se bodo pritožili na veliki senat ESČP.
"Odločitev sodišča nas je zelo razočarala. A verjamemo, da imamo prav. Oblastem, javnosti in tudi romski manjšini sporočamo, da še ni konec: pritožili se bomo na veliki senat. Priprave se začnejo takoj," je dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel po novinarski konferenci. "Žalostno in sramotno se nam zdi, da živimo v državi, kjer morajo najbolj marginalizirani ljudje pravico do vode zahtevati po sodnih poteh. Tako ne bi smelo biti, oblasti bi lahko in bi morale poskrbeti tudi za romske prebivalce, ne pa da jih na JV države prepuščajo životarjenju brez vode in elektrike," je dodala.
Sodniki so po pisanju STA ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva, so zapisali v sodbi. Poleg tega bi pritožniki s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do pitne vode, so še ocenili.
Globoko razočaranje nad odločitvijo
Kot so sporočili iz AIS, je Brane Hudorovič, pritožnik v tem primeru, izrazil "globoko razočaranje", tako svoje kot celotne romske skupnosti. "V našem naselju je 25 šoloobveznih otrok, zelo težko je zagotoviti higieno zanje, čeprav se starši zelo trudijo. Še posebej težko je tistim, ki nimajo avta in niti ne morejo ponjo drugam, na primer na pokopališča."
"Sodba zanemarja kontekst zgodovinske diskriminacije skupnosti"
Družini je na sodišču zastopala odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Kot je ob tem povedala, sodba povsem zanemarja kontekst zgodovinske diskriminacije romske skupnosti.
"Osredotoča se na nekaj začasnih ukrepov države, ki niso predstavljali trajne rešitve; na primer omenja cisterne z vodo, ki je potem zmrzovala. Zaradi kredibilnosti Evropskega sodišča za človekove pravice upamo in verjamemo, da bo veliki senat, na katerega se bomo pritožili, zadevo pretehtal na novo in ugotovil, da zatrjevane kršitve obstajajo in da jih država mora odpraviti. Težko je verjeti, da bi vzdržal argument, da država ni dolžna poskrbeti za otroke iz ranljivih romskih skupnosti," je dodala.
Država bi jim morala zagotoviti enake pogoje kot večini
Kot so sporočili iz Amnesty International, so bila bivališča v teh naseljih dolga leta tolerirana. Oblasti bi morale ukrepati, da bi pritožniki imeli isti obseg pravic kot večinsko prebivalstvo.
"Umrljivost romskih dojenčkov je štirikrat višja kot v preostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. Prezgodnje smrti so del romskih življenj, živijo kar 22 let manj kot drugi prebivalci," so zapisali ob tem.
Zaradi slabih pogojev vse manj uspešni romski otroci
Od jeseni 2016 je pravica do vode vpisana tudi v slovensko ustavo, vendar pa je številni v praksi še vedno ne morejo izkoristiti, dodajajo. "Romski otroci v naseljih brez vode in elektrike preprosto nimajo enakih možnosti za šolanje in uspešno življenje. Pred devetimi leti je bilo v Sloveniji 251 romskih prvošolčkov, a od teh jih je lani deveti razred obiskovalo le 99, kar je 60,6-odstotni osip. Država ne ve, koliko jih je na koncu sploh končalo osnovno šolo. V šolskem letu 2016-2017 so iz OŠ Bršljin iz Novega mesta tedniku Mladina odgovorili, da njihovo osnovno šolo konča le en odstotek romskih učencev. Zaradi tega ne izgubljajo samo Romi, temveč vsa družba."
Smo ustavo pisali s figo v žepu?
Na odločitev ESČP se je odzval tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki upa, da s tem ni konec prizadevanj, da bi se vsem prebivalcem Slovenije omogočalo življenje v dostojnih bivanjskih razmerah. Kot so zapisali v njegovem uradu, je varuh tekom let ob več priložnostih opozarjal na dostop do pitne vode, tako na območju romskih naselij kot drugod po državi. Tudi po mnenju sedanjega varuha Svetine se ne bi smelo dogajati, da leta 2020 v Sloveniji, kjer nikakor ne primanjkuje vode, nekateri ljudje še vedno (pre)težko dostopajo do nje. Svetina se sprašuje, ali smo pred štirimi leti, ko smo v ustavo zapisali, da ima vsak pravico dostopa do pitne vode, to naredili s figo v žepu. Njegovo celotno sporočilo si lahko preberete tukaj.
34