Sodniki po novem s 35 leti?

V razpravi na odboru pred glasovanjem o predlaganih novelah zakonov, s katerima želijo na pravosodnem ministrstvu povečati učinkovitost sodstva, pospešiti odpravo sodnih zaostankov ter uvesti upravni nadzor nad organizacijo in poslovanjem sodišč, smo med drugim lahko slišali pomisleke o nekaterih predlaganih rešitvah.

Problematično prenašanje stvarne pristojnosti Da je prenašanje stvarne pristojnosti z vrhovnega na upravno sodišče, ki je predvideno v noveli zakona o sodiščih, sporno z vidika pravne varnosti, menijo v zakonodajnopravni službi DZ-ja. V posebnih zakonih ta pristojnost namreč ni spremenjena, prenaša pa se s prehodnimi določbami drugega zakona, torej zakona o sodiščih, so pojasnili. To je problematično z vidika pravne varnosti, opozarjajo.

Minister za pravosodje Senko Pličanič se je s pomislekom strinjal in dejal, da bi bilo navedene določbe smiselno spremeniti v državnem zboru, ko bo ta odločal o noveli.

Upravni nadzor nad delom sodišč ni poseg v neodvisnost sodnikov Očitek, da predlagana vzpostavitev upravnega nadzora nad organizacijo in poslovanjem sodišč pomeni poseg v neodvisnost sodnikov, je Maša Kociper (PS) zavrnila, saj naj bi ta pomenil le zunanji nadzor nad tem, ali ravnanje s spisi poteka, kot je treba, ne pa tudi poseg v neodvisnost odločanja.

Predsednik sodnega sveta Janez Vlaj je v razpravi poudaril, da bi z napovedano odgovornostjo predsednikov sodišč za izpolnjevanje letnih načrtov dela ti lahko pritiske prenašali na sodnike. Vinko Gorenak (SDS) se s tem ni strinjal, češ da bo končno besedo, ali bo predsednik sodišča razrešen, še vedno imelo sodstvo.

Je 35 let res primernejša meja za nastop sodniške službe? Ljubica Jelušič (SD) je opozorila, da predlagana rešitev, po kateri lahko nekdo postane sodnik z dopolnjenim 35. letom, in ne s 30. letom, kot velja zdaj, ni nujno boljša, saj leta ne prinašajo nujno tudi potrebnih izkušenj. Morali bi upoštevati tudi druge kriterije, je dejala ob sklicevanju na enako stališče zakonodajnopravne službe DZ-ja.

Jelušičevo je tudi zanimalo, ali bodo okrajni sodniki, ki bodo večkrat zapored zavrnili prerazporeditev na okrožno sodišče, čeprav izpolnjujejo pogoje, zaradi tega sankcionirani. Novela zakona o sodniški službi namreč predvideva možnost takšne razporeditve le ob soglasju sodnika. Člani odbora so sicer potrdili rešitev, po kateri se bo razporeditev na okrožno sodišče upoštevala pri oceni sodniške službe. Člani odbora so pred glasovanjem o predlaganih novelah zakonov sicer potrdili tudi večino predlaganih amandmajev.