Sobota, 2. 6. 2018, 14.29
6 let, 6 mesecev
Španka v Sloveniji: Tu se vedno počutim varno
20-letna Ineska Dabrowski iz Madrida se je odločila leto dni svojega življenja preživeti v Sloveniji. Čeprav je sprva načrtovala, da bo ostala le pet mesecev, so jo lepa narava, dobro vreme in prijazni ljudje prepričali, da je svoje bivanje v Ljubljani podaljšala. "Tu se vedno počutim tako varno," pravi in dodaja, da ti da Ljubljana ogromno svobode.
Dvajsetletnica je bila rojena v Angliji, a je svoje otroštvo preživljala v Španiji. Tja se je preselila z mamo, ki je Poljakinja, in očetom, ki je Španec.
Trenutno prek programa Erasmus študira na pedagoški fakulteti, saj bi rada postala učiteljica. Obožuje glasbo - igra flavto, klavir in kitaro. Poleg tega je zelo rada športno aktivna. Prijatelji jo poznajo kot zelo energično osebo, ki čas rada preživlja zunaj, v naravi.
"Tenis, odbojka in tek so športi, s katerimi se najraje ukvarjam," pravi Ineska.
Poleg tega je eden mojih najljubših hobijev v zadnjem času postalo pohodništvo. Zlasti v Sloveniji, kjer je tako lepa narava. Najbolj mi je všeč, ko sem na vrhu gore, nad oblaki, s prečudovitim razgledom.
Španka obožuje Julijske Alpe in pohodništvo.
Slovenija ji je bila tako všeč, da je ostala dlje
V Slovenijo, bolj natančno Ljubljano, se je preselila septembra. "Želela sem nekam, kjer še nikoli nisem bila. V popolnoma nepoznani kraj," pojasnjuje Španka.
"Rečeno je bilo, da bom na Erasmusovi izmenjavi ostala le en semester," pravi in veselo razloži, da ji je tu tako všeč, da je bivanje podaljšala še za pol leta.
"Ljubljana ti da veliko svobode"
Pravi, da je Slovenija zelo lepa država, kar je eden izmed glavnih razlogov, da se je odločila za selitev sem. "Odkar živim v Sloveniji, sem obiskala veliko različnih krajev. Od Pirana do Ptuja, pa tudi Celje sem si ogledala. A v državo sem se, kot že omenjeno, zaljubila prav zaradi narave," pojasnjuje.
"Na Ptuju smo si ogledali karneval, obožujem pa Piran. Mislim, da je všeč vsem," pravi in dodaja: "Pravzaprav s prijatelji ravno načrtujemo ponovni obisk Pirana."
Eden izmed njenih najljubših slovenskih krajev je Piran.
Najbolj so jo navdušile gore: "Julijske Alpe so neverjetne!" A tudi Ljubljana je nanjo naredila prav poseben vtis.
Ljubljana je zelo majhno mesto, zlasti v primerjavi z Madridom. Kamorkoli se lahko kar sprehodim ali pa zapeljem s kolesom. To ti da veliko svobode.
"Čas zelo rada preživljam v Tivoliju"
"Zjutraj se s kolesom odpravim na pedagoško fakulteto, kjer imam predavanja," opisuje svoj vsakdan. Potem se ponavadi odpravi na kosilo s kolegi: "Zlasti kadar je lepo vreme." Kot večino Erasmusovih študentov so tudi njo navdušili študentski boni.
"Čas zelo rada preživljam v Tivoliju," pravi in nadaljuje: "Tam berem knjige, se sprehajam, tečem ali pa se preprosto družim z drugimi študenti." Opazila je, da je v Sloveniji tudi veliko psov. "Vsakič, ko se sprehajam čez Tivoli, si želim, da bi imela s sabo tudi svojega psa," pravi ter dodaja, da prav svojega kužka poleg družine in prijateljev zelo pogreša.
Zvečer največkrat ostane v študentskem domu, kjer klepeta s slovenskimi prijatelji. "Ponavadi kaj spijemo, pa ne le piva, saj obožujem tudi čaj," pove v smehu. "Naučili so me že kar nekaj slovenskih besed," je ponosna.
"Slovenci so zelo odkriti in prijazni"
Pravi, da so vsi v Sloveniji zelo prijazni in odkriti: "Na začetku sem imela nekaj težav z navajanjem na novo življenje in urejanje uradnih stvari, vendar sem vedno našla nekoga, ki mi je z veseljm pomagal."
Opazila je tudi kar nekaj razlik med Slovenci in Španci: "Španci so na splošno zelo glasni in odprti. Slovenci se mi zdite veliko bolj sproščeni in umirjeni."
Še ena stvar, ki jo v Sloveniji obožujem, je občutek varnosti. Tu se vedno počutim varno.
Pravi, da ji je zelo všeč tudi vreme, saj čeprav veliko dežuje, prav ta dež Slovenijo naredi unikatno: "Brez tega dežja Slovenija ne bi bila tako zelena." Je pa res, da je med zimo močno pogrešala toplejše špansko vreme.
"Nikoli si nisem mislila, da bova najbojša prijatelja"
Ko je prispela v Slovenijo in čakala na ključe za sobo, je spoznala še enega tujega študenta. Sprva je mislila, da s Tomasom nikoli ne bi mogla biti prijateljica, saj je zelo tih in miren: "Res si nisem predstavljala, da bova kdaj prijatelja." Ko sta dobila ključe od sob, sta ugotovila, da živita v istem bloku.
"Tako sva svojo Erasmusovo izkušnjo začela skupaj," pravi. Skupaj sta si ogledala mesto, pisala seminarske naloge in se začela pogosteje družiti. "Zdaj ni dne, ko se ne bi družila," pove o svojem novem najboljšem prijatelju.
3