Nedelja, 24. 9. 2023, 22.31
1 leto, 2 meseca
Število nedopustno čakajočih pacientov je po epidemiji eksplodiralo
Sveža analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je razkrila, da se je od januarja 2019 do januarja 2023 število nedopustno čakajočih pacientov povečalo z 52.539 na 117.358, torej za kar 120 odstotkov. Nad dopustno dobo tako na vseh čakalnih seznamih čaka že 44 odstotkov vseh pacientov. Uresničile so se črnoglede napovedi, da bo nenadnemu zmanjšanju števila čakajočih med epidemijo covid-19 sledil izrazit porast.
Primerjava podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in NIJZ je pokazala, da se je število vseh čakajočih nad dopustno čakalno dobo samo od januarja 2022 do januarja 2023 povečalo za deset odstotkov.
Najbolj, in sicer za 20 odstotkov, se je v tem času povečalo število pacientov, ki čakajo na prvi specialistični pregled, kar pomeni, da povečini nimajo niti še prave diagnoze. V oči bode podatek, da se je porast čakajočih zgodil, kljub temu da se je v tem času število prvih specialističnih pregledov povečalo za šest odstotkov.
Podoben trend je opazen tudi pri diagnostičnih preiskavah, pri katerih se je januarja letos v primerjavi z januarjem lani delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo povečal za 15 odstotkov, kljub temu da se je v tem času za devet odstotkov povečalo število slikovne diagnostike.
Zanimivi pa so podatki za terapevtske posege in operacije, saj se je delež čakajočih nad dopustno dobo v že omenjenem obdobju zmanjšal za 20 odstotkov, realizacija iz tako imenovanih prospektivnih programov (prednostni programi, kot so porodi, zdravljenje rakavih bolnikov idr.) pa se je povečala za 16 odstotkov.
NIJZ predlaga prioritetno obravnavo otrok
Na NIJZ so pred tem ločeno objavili tudi analizo o dostopu do prvih specialističnih pregledov otrok, ki razkriva, da so tudi med najmlajšimi čakalne dobe za prvi pregled ekstremno dolge in pred tem ti niso v nič boljšem položaju kot odrasli.
Ob stopnji nujnosti zelo hitro, po kateri naj bi na vrsto prišli v dveh tednih, otroci na prve kardiološke preglede recimo v povprečju čakajo kar 110 dni. Na pregled pri specialistu nevrologije čakajo v povprečju 99 dni, na urološki pregled 120 dni, na alergološki pregled pa kar 132 dni.
Na NIJZ zaradi ranljivosti najmlajših v prihodnje predlagajo razmislek o "vpeljavi modela prioritetne obravnave", k čemur naj bi se po načrtih nagibali tudi na ministrstvu za zdravje.
Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve so vezane na stopnjo nujnosti, ki jo zdravnik označi na izdani napotnici. Stopnje nujnosti so: nujno, zelo hitro, hitro in redno.
Najdaljše dopustne čakalne dobe so določene v pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah:
- za stopnjo nujnosti nujno 24 ur,
- za stopnjo nujnosti zelo hitro 14 dni,
- za stopnjo nujnosti hitro trije meseci in
- za stopnjo nujnosti redno šest mesecev od predložitve napotnice.
Dopustne so tudi izjeme pri določenih storitvah pri stopnji nujnosti hitro ali redno, na primer pri izdelavi protetičnih nadomestkov, ortopedskih operacijah, operacijah krčnih žil ... Poročali smo že, da vlada želi ukiniti napotnico zelo hitro, tako da bi ostale tri napotnice – nujna, hitra in redna –, pri čemer bi morale biti storitve s stopnjo nujnosti hitro po novem izvedene v mesecu dni.
"To, kar se dogaja pri otroških čakalnih dobah, je kriminal," je problem za Siol.net komentiral nekdanji zdravstveni minister in direktor ZZZS Samo Fakin.
Po njegovem mnenju je absolutno nedopustno, da se pri tako ranljivi populaciji, pri kateri dostikrat pred specialističnim pregledom ne veš, kaj se z njihovim zdravjem v ozadju dogaja, čaka tako dolgo. "Pri starejših je drugače, saj je telesni razvoj že končan in lahko že splošni zdravnik dovolj hitro oceni, ali je takojšnje zdravljenje nujno ali ne," pravi Fakin.
V Tolminu po izpolnitvi plana ZZZS do nadaljnjega odpovedali preglede
Nedavno je v javnosti zelo odmeval primer iz Tolmina, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu na svoji spletni strani objavili, da pulmološka in diabetološka ambulanta "zaradi doseganja plana ZZZS do nadaljnjega ne sprejema novih pacientov".
Javno - jebeno več nas je - zdravstvo. Slovenci smo neomejeno glup narod.
— 13. marec (@13marec) September 12, 2023
Vsak dan vpijemo "pošteno plačilo za pošteno delo". Ko pa "pošteno plačamo" za zdravstveno zavarovanje pa v zameno pa ne dobimo storitve, za katero smo pošteno plačali, ampak poslušamo parole o… pic.twitter.com/V9s4IC8tO3
Po poročanju Financ so v ZZZS napovedali, da bodo primer raziskali, in sicer prek ZZZS Nova Gorica, ki ima sklenjeno pogodbo z ZD Tolmin. Ob tem so dodali, da bi moral zdravstveni dom skladno z veljavnimi predpisi uvrstiti na čakalni seznam vse paciente z veljavno napotnico brez kakršnegakoli omejevanja, neupoštevanje tega pa predstavlja kršitev pacientovih pravic in pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Po viharju v javnosti zaradi zavračanja novih pacientov so v ZD Tolmin sporno omejitev s svoje spletne strani umaknili in pojasnili, da so se za potezo odločili, ker od 1. avgusta ZZZS plačuje omejeno število storitev pulmološke in diabetološke ambulante, in da so, takoj ko so to lahko, spet nemoteno spet uvedli naročanje, a v zmanjšanem obsegu.
Zapiranje "pipice" se že pozna pri številu storitev
Omenjena sprememba se je zgodila, potem ko je vlada junija posegla v interventni zakon za stabilizacijo zdravstva, ki je določal, da bo država zaradi skrajševanja čakalnih vrst plačala vse opravljene zdravstvene storitve brez količinskih omejitev.
Po junijski spremembi zakona je nato vlada konec julija sprejela še uredbo o določitvi izbranih vrst zdravstvenih storitev, za izvajanje katerih bo zdravstvena zavarovalnica še naprej zagotavljala plačilo po realizaciji brez količinskih omejitev.
Ob tem se postavlja zanimivo vprašanje, kaj počnejo zdravniki, če še pred iztekom leta izpolnijo program storitev, ki jih še pokrije zdravstvena zavarovalnica. Fakin brez dlake na jeziku odgovarja: "Dobro vprašanje. V 'luft' gledajo."
Fakin: To je popolnoma neracionalno
In kakšni so sploh prihranki zdravstvenega zavoda, ki zaradi spremembe financiranja programov omeji število zdravstvenih storitev? Nenazadnje je zdravstveni kader plačan, stroškov s prostori in opremo ni. "Edina razlika je, da imajo z izvajanjem programa materialne stroške, ki zajedajo v druge materialne stroške. V primeru diabetološkega dispanzerja je to recimo strošek laboratorija. Edino ta minus je, drugje pa ga ni," pojasnjuje Fakin.
"To je pod črto popolnoma neracionalno. Narediti bi morali toliko, kot lahko naredijo," poudarja sogovornik, ki izpostavlja predvsem problem normativov v bolnišnicah. "V vseh specialističnih ambulantah, splošnih in zobozravstvenih ambulantah, v vseh fizioterapijah normativ obstaja, v bolnišnicah pa ne. Treba je postaviti normo, koliko morajo zdravniki v bolnišnicah delati. Da recimo določimo, da mora kirurg v bolnišnici letno opraviti 250 operacij in 1.500 pregledov. Kadrovska slika ni tako slaba: od leta 2005 do konca leta 2019 se je število zdravnikov v bolnišnicah povečalo za 54 odstotkov," pravi.
Po njegovem mnenju je zdravnikov dovolj, da bi že ob desetodstotnem dvigu produktivnosti dosegli to, da bi pacienti na prvi ambulantni specialistični pregled prišli na vrsto takoj, podobno kot na urgenci in pri družinskih zdravnikih.