Marjan Žlogar

Torek,
8. 12. 2015,
9.32

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

infografika

Torek, 8. 12. 2015, 9.32

7 let, 1 mesec

Število ovadenih zaradi neplačevanja preživnine narašča

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Število izplačanih preživnin iz jamstvenega sklada se je letos znižalo. Na skladu pravijo, da z moralno ozaveščenostjo lahko naredimo na področju preživnin več kot z dopolnjevanjem zakonodaje.

Neplačevanje preživnine se v Sloveniji kaznuje z zaporno kaznijo, a ta rešitev državo bremeni dvojno. Zavezanci v zaporu predstavljajo stroške državi, izplačila preživnine upravičencu pa mora prek jamstvenega sklada kriti država. Namen zakona po besedah tožilstva ni kaznovanje neplačnikov, ampak poskrbeti za poravnanje dolga do otroka. Podatkov o številu neplačnikov preživnine na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nimajo.

Razlogi za neplačevanje preživnine so bili v času krize velikokrat ekonomski, saj precej zavezancev ni bilo sposobnih plačevati preživnine zaradi izgube delovnega mesta ali zmanjšanja osebnega dohodka. Razlog za neplačevanje preživnine je tudi zapleten odnos med razvezanci, to je med starši upravičenca.

Prva naloga sklada je ozaveščanje zavezancev o nujnosti izplačevanja preživnine Od leta 2010 je v Sloveniji v veljavi zakon, po katerem morajo starši izterjati preživnino oziroma to zahtevati od jamstvenega sklada. Sklad je tisti, ki preživnino v nadaljnjih korakih terja od zavezanca. Po besedah Ajde Likar, vodje sektorja jamstvenega sklada za preživnine, se je število prejemnikov pravice do nadomestila za preživnino iz sklada z leti povečevalo, predvsem zaradi večje ozaveščenosti o pravicah upravičencev do preživnine in ozaveščenosti o možnostih izterjave. Pravi, da je prva naloga sklada ozaveščanje zavezancev o nujnosti izplačevanja preživnine.

Na število neplačnikov bi moral bolj kot zakonodaja vplivati moralni pritisk, saj mora biti starš odgovoren in za svojega otroka ustrezno poskrbeti. Torej bi za zmanjšanje števila neplačnikov morali povečati ozaveščenost o morali dejanj zavezancev do svojega otroka. Učinek sklada se po besedah Ajde Likar najbolj pozna v večjem številu oseb, ki se poslužujejo izvršbe.

Število ovadenih oseb zaradi neplačevanja preživnine narašča Od leta 2009 do leta 2014 je število ovadenih oseb zaradi kršenja člena 194. v kazenskem zakoniku o neplačevanju preživnine naraslo za 297 odstotkov. Narasel je tudi delež obsojenih, saj je bilo med ovadenimi osebami leta 2009 obsojenih 16 odstotkov in leta 2014 obsojenih 39 odstotkov oseb.

Rast izplačanega povprečnega zneska iz sklada usklajena z rastjo povprečne plače V obdobju med letoma 2010 in 2015 se je povprečno izplačano nadomestilo za preživnino iz jamstvenega sklada dvignilo za 7,2 odstotka, medtem ko je povprečna neto plača v enakem obdobju zrasla za 7,1 odstotka.

Število upravičencev do preživnine iz jamstvenega sklada se je povečevalo od leta 2010 do leta 2014, v letu 2015 pa se je celo malce zmanjšalo. Na jamstvenem skladu to zmanjšanje pripisujejo tudi velikemu številu otrok , ki jim je potekla pravica do preživnine.

Največ preživnin se določi prek sodne poravnave Januarja 2015 je bilo več kot polovica vseh preživnin določenih z aktom prek sodne poravnave. Povprečna izplačana preživnina je znašala 132 evrov, najvišja 1.562 evrov. Dve tretjini prejemnikov preživnine je prejemalo med 80 in 200 evri preživnine.

Več kot polovica upravičencev do preživnine je otrok ,starih med 6 in 14 let. V skoraj dveh tretjinah primerov je prejemnik sredstev mati upravičenca in v skoraj 90 odstotkih preživnino plačuje oče upravičenca.