Strokovnjaki: Vrhunska medicina ne obstaja brez razvojne medicine

"Stanje na področju vrhunske medicine v Sloveniji je trenutno izvrstno"

Brez vrhunske medicine v stroki ni napredka in ni mogoče zagotavljati ustrezne kakovosti zdravstvenega varstva za vso Slovenijo, je poudaril dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab.

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab Foto: STA

S tem se je strinjal tudi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki meni, da morajo zdravniki ter drugi v visokošolskem raziskovalnem in zdravstvenem prostoru za zagotovitev vrhunske medicine delovati skupaj. Prav tako morajo imeti dovolj časa, da se ne posvečajo zgolj pacientom, temveč tudi razvoju novih metod in poučevanju študentov. "To lahko dosežemo le s tesnejšim sodelovanjem bolnišnic, predvsem Univerzitetnega kliničnega centra in ljubljanske univerze," je zatrdil. V zadnjih letih se pojavljajo trendi po vedno večji tržni usmerjenosti medicine, do česar je Majdič kritičen.

Švab je ocenil, da je stanje na področju vrhunske medicine v Sloveniji trenutno izvrstno, še posebej ob upoštevanju dejstva, da razvoj temelji na ramenih entuziastov. Posvaril je, da medicina brez stalnega razvoja stagnira. To na koncu pomeni, da bodo prebivalci Slovenije deležni slabše zdravstvene oskrbe, je prepričan. Dodal je, da je razumevanje medicine kot proizvodnje zdravstvene storitve napačno, saj je bistveno več kot le to in mora vedno graditi na svojem razvoju.

Težavo v sistemu razvoja vidi tudi v dejstvu, da klinične bolnišnice spadajo pod pristojnost ministrstva za zdravje, fakultete pa pod pristojnost ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Novice Skupščina ZZZS sprejela predlog novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja

Direktor UKC Ljubljana: To je tekma, v katero UKC ne sme vstopiti

O vse večji tržni usmerjenosti medicine je spregovoril tudi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug, ki je poudaril, da je medicina nastala z namenom, da ustvarja zdravje, ne dobiček. Pri tem je izpostavil problem preplačanosti in podplačanosti nekaterih zdravstvenih storitev.

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug Foto: STA

"Vzpostavlja se konkurenčni sistem med gospodarskimi družbami in javnim zavodom, katerega odgovornost je dajati zdravje. To je tekma, v katero UKC ne sme vstopiti. V trenutku, ko bo vstopil v to tekmo, lahko pričakujete zelo veliko poslabšanje kakovosti storitev. Dobiček se namreč ustvarja z izvajanjem preprostih storitev s čim manjšo kakovostjo," meni Jug.

"Raziskovalna medicina je porinjena v ozadje"

Na zdravje in dolgoživost prebivalcev vplivajo različni genetski in okoljski dejavniki, izredno pomemben je tudi dostop do kakovostne medicine v neki državi, je dejala specialistka infektologije in interne medicine Mojca Matičič. Rutinska medicina se lahko namreč izboljšuje le s pomočjo razvojne, ki mora s svojimi raziskavami poseči v vsako poro stroke, je poudarila.

Novice V imenu ministrstva sporočajo: Slovenijo je zajela nova bolezen, cepite se

Meni, da v Sloveniji manjka kategorija medicine, ki bi načrtno skrbela za razvoj in vzdrževanje kondicije vrhunske medicine. Pri vsakodnevnem delu na kliniki je raziskovalna medicina ob kliničnem delu prisotna, ampak porinjena v ozadje. Posameznike namreč v raziskovanje žene lastna želja in ne sistem, je prepričana.

Specialistka infektologije in interne medicine Mojca Matičič Foto: STA

Za spodbudo razvojne medicine, ki za zdaj ni sistematizirana in institucionalizirana, so po mnenju Matičič potrebni povezovanje med univerzo in terciarnimi ustanovami, sistemska ureditev področja na državni ravni, promocija raziskovalne medicine in sodelovanje z raziskovalci iz tujine. Spregovoriti je treba tudi o nadgrajevanju, saj je to način za zadržanje vrhunskih strokovnjakov, meni.