Ponedeljek, 18. 2. 2008, 12.47
8 let, 9 mesecev
Šturm in odvetniki še vedno na različnih bregovih
Na različnih bregovih pa ostajajo glede predloga zakona o odvetniški tarifi. Kot je dejal Šturm, bo ministrstvo pri tem zakonu vztrajalo.
Proti zunanjemu določanju tarif
Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc pa je po srečanju dejal, da še vedno ostro zavračajo, da bi se tarifa odvetnikom določala od zunaj. V odvetniški zbornici so namreč mnenja, da je sedanji sistem, kjer odvetniška zbornica določi tarifo, minister pa jo potrdi, najprimernejši. Če bo zakon sprejet, odvetniki napovedujejo, da bodo sprožili postopek za oceno njegove ustavnosti.
Šturm je še dejal, da so na ministrstvu mnenja, da zakon ni v neskladju z ustavo in da je na primeru Nemčije prinesel skrajšanje sodnih postopkov, preglednost tarifnega sistema in s tem tudi korekten odnos med odvetniki in strankami. Kot je pojasnil, bo zakon pričel veljati petnajst dni po sprejemu, vendar se bo začel izvajati šele 1. januarja 2009, kar bo omogočilo čas za ustavno presojo zakona, ki jo napovedujejo odvetniki.
Poleg tega je zakon o tarifi usklajen tudi z zakonom o sodnih taksah, ki ga je vlada že poslala v obravnavo državnemu zboru, je še povedal Šturm. S tem zakonom tako po Šturmovem mnenju skupaj pomenita celovit sistem, ki bo odvetnike spodbudil tudi k temu, da se spori rešijo, še preden pridejo na sodišče.
Tudi Kozinc je poudaril, da so glede disciplinskega postopka uspeli doseči sporazum, saj bodo sedaj odvetniki lahko ohranili samostojnost. Tako je napovedal, da bo odvetniška zbornica do 7. člena zakona, ki določa disciplinski postopek, zavzela "konstruktivno stališče".
Glede zakona o tarifi pa ostaja stališče odvetniške zbornice nespremenjeno. Še enkrat je poudaril, da pri tem ne gre za višino tarife, temveč za princip določanja tarife, ki se jim zdi nesprejemljiv. Dodal je tudi, da je izjavo proti 7. členu novele zakona o odvetništvu, ki določa disciplinski postopek, in proti zakonu o tarifi do petka podpisalo 961 od 1170 odvetnikov.
V civilnih postopkih, ki jih je največ, glavni problem ni v odvetniški tarifi, pač pa v tem, da procesni zakoni od strank in od odvetnikov ne zahtevajo, da se pogajajo preden začnejo pravdo in da iščejo alternativne rešitve spora, ob tem poudarjajo v LDS.
Prepričani so, da "dokler v kazenskem postopku ne bo uveden institut priznanja krivde, ki bi pomenil konec postopka, in dokler bodo lahko stranke v kazenskih postopkih predlagale dokaze še v zaključnih govorih, se sodni postopki ne bodo skrajšali."