Sum na prisotnost virusa slinavke in parkljevke ovržen

Opravljene so bile tudi analize na prisotnost virusa blue thongue, ki so bile prav tako negativne. Zaradi tega bo Vurs ukrepe na kmetiji takoj ukinil.

Spomnimo:

Veterinar je sum na slinavko in parkljevko pri dveh živalih na kmetijskem gospodarstvu v bližini Ajdovščine postavil v petek popoldne in ob 17.18 je že bilo seznanjeno Državno središče za nadzor bolezni. Gre za srednje veliko kmetijo, na kateri imajo 27 govedi in nekaj drugih živali, med njimi kokoši, race, pse, mačke, je povedala Čadonič Špeličeva.

Državno središče za nadzor bolezni je na omenjeni kmetiji takoj odredilo najbolj nujne ukrepe, to je zaporo dvorišča in osamitev živali.

Na teren so prav tako poslali strokovnjake Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti in uradne veterinarje Vursa, ki so opravili obširno epizootiološko poizvedovanje in odvzeli vzorce za nadaljnje preiskave. Te so že ponoči nakazale, da verjetno ne gre za to kužno bolezen.

Živali so se verjetno okužile s kakšno baterijo Kot je pojasnila Čadonič Špeličeva, je sicer pri obeh živalih obstajalo nekaj za slinavko in parkljevko značilnih kliničnih znakov, kot so razjede na jeziku in v ustih in obilno slinjenje, vendar živali niso imele povišane temperature in tudi pri samem pregledu so kolegi ugotovili, da verjetno ne gre za to bolezen. Morda so se živali okužile s kakšno bakterijo ali glivicami, je ugibala.

Kmet Ivo Marc, na katerega kmetiji so posumili na slinavko in parkljevko, je še pred dokončno analizo dejal, da je zadovoljen, da so prve analize ovrgle sum na to bolezen. "Oddahnili smo si, saj bi bila bolezen katastrofa za kmetijo," je povedal in se vprašal, od kod bi morebitna bolezen sploh lahko prišla, saj novih živali v hlev niso pripeljali že dve leti.

Da z živalmi morda nekaj ni v redu, je Marc opazil v petek zjutraj na travniku ob hiši, kjer se govedo prosto pase. "V petek zjutraj sem na pašniku opazil, da krave ležijo, pri prežvekovanju pa imajo krvavo slino, kar sem sporočil veterinarjem. Veterinar je prišel, a ni zanesljivo vedel, za kaj gre. Lahko bi bila slinavka in parkljevka, lahko bi bilo kaj drugega. Bolje držati kot loviti," je povedal Marc.

Bolezen ni nevarna za ljudi, se pa hitro širi

Čadonič Špeličeva je poudarila, da bolezen ni nevarna za ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo. Zato se je bila veterinarska stroka dolžna hitro odzvati.

Vodja sektorja za zdravstveno varstvo in zaščito živali na Vursu Breda Hrovatin je pojasnila, da slinavka in parkljevka prizadane predvsem parkljarje, tako domače kot divje. Če niso uvedeni ustrezni ukrepi, se okužba zelo hitro širi, iz hleva v hlev, iz države v državo, je opozorila.

Povzročena je lahko velika gospodarska škoda Za to bolezen je značilen pojav mehurčkov na ustni sluznici oz. parkljih. Ti mehurčki pozneje počijo in pride do močnega slinjenja. Sama bolezen sicer za živali ni tako nevarna, kot je nevarna s stališča povzročitve velike gospodarske škode.

Večji izbruh te bolezni v Evropi leta 2001 Letos na mednarodnem uradu za kužne bolezni še niso prijeli nobene prijave te bolezni. Lani so o njej poročali iz nekaterih držav Afrike, Azije in Južne Amerike, medtem ko se je v Evropi nazadnje pojavila v letu 2007, in sicer v Veliki Britaniji in Turčiji. Večjega izbruha te bolezni v Evropi se sicer spominjamo iz leta 2001, ko je v Veliki Britaniji povzročila veliko gospodarsko škodo. V Sloveniji pa so nazadnje zbolele živali leta 1968.