Tanko vabi k podpisu novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja

Zakon so ga pripravile SDS, NSi in SLS. S to novelo namreč želijo odpraviti diskriminatornost obravnavanja žrtev nasilnih dejanj med in neposredno po 2. svetovni vojni. Kot piše Tanko, je za civilizirano družbo in pravno korektno urejeno državo nedopustno, da so žrtve istih ali podobnih dejanj oboroženih sil obravnavane različno: enim pripadajo pravice iz naslova statusa žrtve vojnega nasilja, drugim pa je to onemogočeno kljub nedvoumnim materialnim dokazom ali dokazom na osnovi pričevanj.

Vsi prikrajšani upravičenci so stari že krepko čez 65 let

Tanko poudarja, da je odpravo diskriminatornosti naložilo tudi ustavno sodišče ter naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti. Poslanec SDS v vabilu spomni, da so vsi prikrajšani upravičenci, tudi najmlajši, ki so bili v času storjenega nasilja otroci, sedaj stari krepko nad 65 let. Vsi ti so po njegovem mnenju po nedolžnem vse življenje trpeli zaradi krivic, ki so jim bile storjene. Ne samo zato, ker so ostali brez enega ali obeh staršev, ampak tudi zato, ker so bili večinoma družbeno zaznamovani in prikrajšani za marsikatero pravico, ki jo je država omogočala, poudarja Tanko.

Bo Slovenija zmogla preseči nepotrebne razlike? Ob začetku predsedovanja Slovenije EU pa vodja poslanske skupine izraža upanje, da bi se tudi Slovenija predstavila EU kot država, ki je zmogla, sicer z velikim časovnim zaostankom, preseči nepotrebne razlike, in ki je storila pomembne korake pri odpravi zaostalih krivic.

Potrč pričakuje predhodno vsebinsko usklajevanje

Na pobudo Tanka se je odzval vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, ki mu je pisno sporočil, da pričakuje predhodno vsebinsko usklajevanje. Potrč je Tanka še prosil, da usklajevanje ne bi bilo predvideno med sejo državnega zbora in tudi ne pred 19. decembrom. V poslanski skupini SD imajo namreč šele 18. decembra predvidene dogovore o stališčih do predloga omenjenega zakona.