Varnostniki naj bi nepooblaščeno zbirali podatke o tožilki in predsednici DZ

Kot so navedli v oddaji, kjer so se sklicevali na omenjeno tožilko, so januarja letos v spremstvu specialcev na veleposlaništvo BiH peljali skesanca. Pri tem jih je ves čas zasledoval sumljiv avtomobil neznanih tablic. Tožilci BiH so bili ob tem pretreseni in so terjali odgovore, slovenska tožilka pa je o zaznani nevarnosti nemudoma obvestila vodstvo policije ter Center za varovanje in zaščito (CVZ).

Zahtevala je preiskavo, a se po njenih besedah ni zgodilo nič in tudi danes trdi, da je zadeva ostala nepreiskana. Omenjeni skesanec je bil nato pred dnevi ubit v Ljubljani, kot kaže, v mafijski likvidaciji. Kot je v današnji oddaji dejal eden od varnostnikov tožilke, ki je ostal anonimen, se v času, ko so ugotovili, da se za vozilom tožilke in na lokaciji, kamor se je pripeljal kasneje umorjeni skesanec, vozi neznano vozilo, ni ukrepalo. "Če bi se takrat ukrepalo, bi bil umorjeni lahko še živ," je opozoril.

S policije so za Tarčo sporočili, da so okoliščine omenjenega dogodka preverjali. Ugotovitev pa ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov "resno ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo", so dodali.

V skupino varnostnikov tožilke umeščen varnostnik z nalogo, da zbira informacije o njenem zasebnem življenju

Tožilka se je počutila ogroženo in je opozarjala, da pristojni niso ukrepali. Vodstvo CVZ je po njenem prepričanju celo izvajalo "odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja", kar je prijavila pristojnim organom policije in posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva (SDT). Vodstvo CVZ pa se ji je po njenih navedbah maščevalo tako, da so razpustili njeno ekipo varnostnikov ter ji namenili drugo. Ker je ni sprejela, je bila nato več mesecev brez varovanja. Šele po umoru skesanca na Brdu je varovanje spet sprejela, vrnili pa so ji prvotno ekipo.

Iz zunanjih virov je tožilka, kot so navedli v Tarči, poleg tega izvedela, da naj bi bil v njeno skupino varnostnikov umeščen varnostnik z nalogo, da zbira informacije o njenem zasebnem življenju. Kasneje je omenjeni varnostnik to sam neuradno potrdil, je še navedla tožilka, ki je informacije Tarči posredovala prek svojega pooblaščenca, saj nima dovoljenja za javno nastopanje.

Tožilka je izvedela, da naj bi varnostniki policisti zbirali tudi informacije o drugih varovanih osebah. Tako naj bi domnevno zbirali podatke o zasebnih stikih in intimnem življenju predsednice DZ, o čemer naj bi potem odkrito razpravljali v prostorih CVZ in drugje. Zbiranje podatkov o zasebnem življenju predsednice DZ je v oddaji omenil tudi anonimni varnostnik.

Poskusi vstopov v telefone tožilkinih varnostnikov

V oddaji so poročali tudi o domnevnih večkratnih poskusih vstopov v telefone tožilkinih varnostnikov z zasebnih računov. Vodstvo CVZ pa naj bi za dostop do kamer na hiši, kjer živi, vzpostavilo zasebne elektronske naslove. Do njenih posnetkov naj bi dostopali tudi policisti, ki je niso varovali, je opozorila tožilka, ki meni, da je šlo za nezakonito tajno opazovanje.

Vodstvo policije je bilo o dogajanju ves čas obveščeno, z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem se je o zadevi trikrat srečala, je pojasnila tožilka. Na zadnjem srečanju naj bi jo opozarjal na zadevo proti nekdanjemu šefu policije Boštjanu Lindavu, ki je na tožilstvu padla. Jušić in notranji minister Boštjan Poklukar sicer danes nista prišla v studio.

Glede določenih ravnanj pri varovanju tožilke je vložena kazenska ovadba, ki jo obravnava generalno državno tožilstvo, je za Tarčo potrdila generalna državna tožilka.

V oddaji so poročali tudi, da naj bi varnostnikom takratnega ministra za obrambo Karla Erjavca leta 2020 nadrejeni naročili, naj mu v avto namestijo napravo za sledenje, a da so se temu uprli. Kmalu zatem pa so se v javnosti pojavile fotografije njegovega avtomobila, ki naj bi bile pridobljene s sledenjem.