Torek,
5. 3. 2013,
12.23

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Damijan Terpin

Torek, 5. 3. 2013, 12.23

8 let, 7 mesecev

Terpin: Država mora ohraniti državniški odnos do manjšin

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V stranki Slovenske skupnosti so veseli, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ostaja. K temu je prispeval tudi pritisk manjšinskih organizacij, je prepričan deželni tajnik SSk Damijan Terpin.

Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik pa se je v izogib podobnim situacijam v prihodnosti zavzel za sprejem določenih smernic v odnosu do zamejcev.

"Pripadniki manjšin poleg finančne potrebujejo predvsem politično in moralno pomoč" Terpin je poudaril, da pripadniki manjšin poleg finančne potrebujejo predvsem politično in moralno pomoč. Če to nudi minister, to predstavlja bistveno razliko, je dejal in dodal, da politiki držav, v katerih živijo zamejci, "točno vidijo in občutijo, kakšen je nivo skrbi in zanimanja naše države do manjšine".

V SSk "z velikim veseljem" jemljejo na znanje, da so si predlagatelji premislili glede tega vprašanja in da je pristojni odbor v ponedeljek sprejel sklep, da se urad ohrani. Kljub temu "ostaja zelo grenak priokus", saj bi situacija brez pritiska s strani manjšinskih organizacij lahko šla v čisto drugačno smer in posledice bi bile lahko zelo hude, je prepričan Terpin.

Kot nesprejemljive je označil tudi navedbe predlagateljev ukinitve urada, češ da je funkcija za zamejce pristojnega ministra zgolj "predmet za politična kupčkanja pri sestavi vlade". Država mora po njegovih besedah ohraniti "državniški odnos" do manjšin, ta pa mora biti neodvisen od tega, kdo je na oblasti.

Smrtnik je glede tega izrazil željo, da Slovenija "dokončno in za večne čase" sprejme določene smernice v odnosu do zamejcev, da se ne bi predlogi ukinitve pristojnega urada ponavljali ob vsaki vladni krizi ter da to ne bo predmet spora med različnimi političnimi stranmi.

Prvotni predlog, da naj bi se urad priključil kulturnemu ministrstvu, zanj dokazuje veliko mero nepoznavanja realnosti zamejstva. Poleg kulturnih in drugih vprašanj bodo namreč v prihodnosti za preživetje slovenske narodne skupnosti ključna vprašanja gospodarskega in regionalnega razvoja področja, kjer manjšina živi, je prepričan.

Ker gre pri vprašanjih manjšinskih skupnosti za široko paleto vsebin, je po prepričanju tako Smrtnika kot Terpina izjemno pomembno imeti urad, ki koordinira vse te dejavnosti.

SKGZ: Takšna izbira je pravilna in učinkovita V italijanski Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) prav tako ocenjujejo, da je dobro, da se je ohranil inštitut ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu. Kot so sporočili, so izkušnje zadnjih let pokazale, da je takšna izbira pravilna in učinkovita ter jamči določeno kontinuiteto v odnosih.

Tudi v SKGZ so poleg tega za celovit razmislek ter za "miselno in operativno nadgradnjo" obstoječega zakona o odnosih Slovenije do Slovencev v zamejstvu.

Tudi predsednik italijanskega Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka meni, da je državni zbor z ohranitvijo urada in ministra napravil "pametno potezo". Po njegovem prepričanju bi bilo "nezaslišano", da bi okrog pol milijona Slovencev izven meja Slovenije ostalo brez svojega direktnega sogovornika.

Predsednik krovne organizacije koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Šturm je medtem menil, da je zadeva Slovenije in njenih organov, kako organizira varstvo svojih manjšin. Po njegovem mnenju je važna vsebina in manj oblika. "Tudi z varianto vključitve urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v kulturno ministrstvo bi lahko živeli," je zapisal.