Nedelja, 29. 9. 2024, 8.51
1 mesec, 3 tedne
Toliko odpadkov zavržemo Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
V Sloveniji je lani nastalo nekaj manj kot 11,4 milijona ton odpadkov oz. skoraj tri odstotke manj kot leto prej, kar je bila predvsem posledica zmanjšanja količine gradbenih odpadkov. S končnimi postopki je bilo predelanih 10,7 milijona ton odpadkov, kar je tri odstotke manj kot leta 2022, medtem ko se je za 16 odstotkov več odpadkov odložilo.
Čeprav se je količine gradbenih odpadkov zmanjšala za dva odstotka, so ti še vedno predstavljali tri četrtine vseh lani nastalih odpadkov. Največji upad je bil pri odpadkih iz industrije usnja in tekstila, odpadkih iz anorganskih kemijskih procesov ter odpadnih organskih topilih, je pred dnevi sporočil državni statistični urad.
Najbolj so se na drugi strani povečale količine odpadkov iz lesa. Več je nastalo tudi nevarnih odpadkov.
V dejavnostih izobraževanja ter kulturnih in rekreacijskih dejavnostih se je količina nastalih odpadkov povečala, medtem ko se je v finančnih in zavarovalniških dejavnostih zmanjšala.
Mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane, ki ga obeležujemo danes, je posvečen pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in za planet. Prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel 78 kilogramov hrane ali šest kilogramov več kot predlani. Vsak osmi prebivalec Zemlje je lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov, so zapisali na spletni strani Samo1planet. Ta deluje v okviru projekta Life IP Care4Climate, ki ga koordinirajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Povprečno na prebivalca 381 kilogramov komunalnih odpadkov
Komunalni odpadki so lani predstavljali desetino vseh v Sloveniji nastalih odpadkov. Njihova količina se je na letni ravni povečala za pet odstotkov, na 1,1 milijona ton. V povprečju je na prebivalca nastalo 518 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 22 kilogramov več kot leto pred tem.
Nekaj več kot četrtino (26 odstotkov) so obsegali mešani komunalni odpadki, sledili so odpadki iz papirja in kartona (17 odstotkov) ter biorazgradljivi odpadki (15 odstotkov).
Ločeno zbranih je bilo skoraj tri četrtine vseh komunalnih odpadkov oz. 381 kilogramov na prebivalca. V gospodinjstvih je nastalo 712 tisoč ton vseh komunalnih odpadkov (336 kilogramov na prebivalca) oz. za desetino več kot leta 2022.
Vedno več je tudi nevarnih odpadkov.
Vedno več kosovnih odpadkov
Lani so se na medletni ravni najbolj povečale količine kosovnih odpadkov (za 65 odstotkov), ki so jim sledili kovinski odpadki (za 22 odstotkov) in odpadki iz lesa (za 15 odstotkov). Kot so pojasnili statistiki, so večje količine kosovnih odpadkov in odpadkov iz lesa predvsem posledica lanskih obsežnih poplav, kar se je odrazilo tudi pri regionalni razporeditvi nastalih komunalnih odpadkov.
V savinjski statistični regiji se je količina na prebivalca povečala za več kot petino oz. za 103 kilogramov na 590 kilogramov. Z 19-odstotnim povečanjem je sledila koroška statistična regija, kjer je v povprečju na prebivalca nastalo 448 kilogramov komunalnih odpadkov oz. 73 kilogramov več kot leto prej.
S končnimi postopki predelave je bilo predelanih 10,7 milijona ton odpadkov, od tega skoraj 73 odstotkov po postopku zasipanja, pri čemer so močno prevladovali gradbeni odpadki. Reciklirala se je nekaj več kot četrtina odpadkov oz. devet odstotkov manj kot leto prej, medtem ko se je v energetske namene sežgalo skoraj dva odstotka predelanih odpadkov. Komunalnih odpadkov je bilo po končnih postopkih predelanih skoraj 355 tisoč ton oz. pet odstotkov več kot v letu 2022.
Medtem je bilo odstranjenih približno 363 tisoč ton odpadkov oz. pet odstotkov manj kot v letu prej. Nekaj več kot polovica jih je bila odloženih, kar je 16 odstotkov več kot leta 2022, nekaj več kot tretjina trajno skladiščenih, približno desetina pa je bila sežgana z namenom odstranitve. Med odloženimi odpadki so prevladovali komunalni odpadki, sledili so odpadki iz mehanske obdelave drugih odpadkov in gradbeni odpadki.
Uvoz odpadkov se je lani zmanjšal za pet odstotkov, izvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej. Pri obeh so prevladovali kovinski odpadki. Slovenija je skoraj dve tretjini odpadkov uvozila iz sosednjih držav, od tega več kot četrtino vseh iz Italije, medtem ko jih je največ izvozila prav tako v Italijo, in sicer dobro tretjino.
