Ponedeljek, 18. 11. 2019, 15.40
5 let
Tonin vleče NSi stran od Janše, zanima jih naslednja vlada
Še preden so glede na rezultate zadnje javnomnenjske raziskave postali tretja najmočnejša politična sila v državi, so pri krščanskih demokratih naznanili novo pot. Mi smo sredina, konservativnost in progresivnost si ne nasprotujeta, so v Mariboru poudarjali najbolj znani obrazi NSi. A kakšna je prihodnost stranke, ki cilja na sredino, ob tem pa še vedno zagovarja tradicionalne vrednote, ki so bolj kot sredinskim bližje desnim volivcem?
Prenovljen temeljni program stranko uvršča na politično sredino, je na nedeljskem kongresu v Mariboru dejal prvak NSi Matej Tonin. Čeprav krščanski demokrati v vlado Marjana Šarca ne bodo vstopili in z njo ne nameravajo sodelovati, so v stranki po besedah Tonina pripravljeni na povezovanje s strankami tako na desnici kot tudi na levici.
NSi proti sredini, a ostaja zvesta nekaterim tradicionalnim vrednotam
Kljub temu v programu stranke ostajajo nekatera stališča, ki bi jih bolj kot sredinskim pripisali klasičnim desnosredinskim strankam. V NSi še vedno nasprotujejo splavu in evtanaziji: "Človeško življenje varujemo od začetka do konca, od spočetja do naravne smrti. Smrt se mora vrniti v splošno ozaveščenost kot neizogiben del našega življenja."
Ko gre za gospodarstvo, v programskih točkah ni omenjena privatizacija, vendar pa so v stranki prepričani, da bi se morali država in politika umakniti iz gospodarstva, razen v nekaterih primerih: "Smiselno je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter elektroenergetskega sistema."
Na področju izobraževanja poleg javnega šolstva podpirajo tudi razvoj zasebnega šolstva, ker ta zagotavlja "možnost izbire, izboljšanje kakovosti izobraževanja in večjo konkurenčnost". Prepričani so tudi, da imajo starši pravico do šolanja otrok v skladu z njihovim filozofskim in verskim prepričanjem.
Prvak NSi Matej Tonin je v nedeljo poudaril, da so krščanski demokrati pripravljeni na sodelovanje s strankami na desnici in levici.
Ko gre za slednje, v stranki poudarjajo, da moramo spoštovati tako svobodo verovanja kot tudi njene omejitve: "Država je dolžna zagotavljati svobodo verovanja in prepričanja v skladu z mednarodnimi akti, ustavo in zakoni. Omogočati in podpirati mora svobodno delovanje verskih skupnosti. Te imajo pravico do delovanja v javnosti, vendar se od njih tudi pričakuje, da bodo spoštovale ločenost cerkve in države."
Na področju družinske politike zavračajo vsakršne poskuse relativizacije zakonske zveze med moškim in žensko: "Zakonska zveza med moškim in žensko je z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. Zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko." Ob tem sicer poudarjajo, da vsakomur priznavajo pravico do izbire svojega načina življenja: "Tudi v istospolnih partnerskih zvezah lahko ljudje živijo v skladu z družbenimi vrednotami. To moramo kot družba priznati."
Veliko pozornost krščanski demokrati v posodobljenem programu namenjajo tudi skrbi za čisto okolje in boju proti podnebnim spremembam: "Uporaba naravnih virov ne sme oslabiti obnovitvenih zmožnosti narave. Narava je dana človeku v upravljanje, zato jo spoštujemo, varujemo ter sprejemamo ukrepe za čisto okolje in ublažitev podnebnih sprememb."
Kline: Bolj igrajo na javno podobo kot na to, kar želijo doseči
Politični analitik Miro Kline meni, da v NSi s prenovljenimi programskimi smernicami bolj igrajo na javno podobo kot pa na to, kar želijo doseči. "Program govori o željah in ne o tem, kar bodo dejansko naredili. Tudi v nedeljo so večkrat poudarili, da je to tisto, kar želijo, ne pa to, kar bodo dejansko lahko dosegli sami oziroma z novimi ljudmi, ki jih bodo pridobili, in mogoče z novimi strankami," ocenjuje predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Politični analitik Miro Kline meni, da v NSi s prenovljenimi programskimi smernicami bolj igrajo na javno podobo kot pa na to, kar želijo dejansko doseči.
Na vprašanje, ali lahko krščanski demokrati s to potezo pridobijo nove volivce, Kline odgovarja, da zagotovo lahko pridobijo nekaj novih ljudi, se bodo pa na podoben način bolj v sredino postavile tudi številne druge stranke: "Potem seveda spet ne bo nobenega, ki bi lahko prispeval takšen glas, kot ga do zdaj niso imeli. Če tega nočejo, potem se morajo usmeriti na želje tistih ljudi, ki jih lahko dosežejo, ampak tega ne bodo dosegli s programom, ampak s trdim delom in prepričevanjem takšnih ljudi na terenu."
Po njegovih besedah bodo morali v stranki od besed preiti k dejanjem: "Veliko stvari so napisali, med drugim tudi, da so v stranki dobrodošli tisti, ki so krščanski demokrati, in tisti, ki so samo demokrati, torej da ni nujno, da so krščanski. Bojim se, da je bilo to napisano na deklarativni ravni, ne pa kot nekaj, kar bodo lahko hitro udejanjili. V ozadju njihovih ravnanj so še vedno iste vrednote, kot so jih imeli do zdaj. Tega niso in ne bodo mogli tako hitro spremeniti."
Maksuti: Iščejo manevrski prostor, da bi vstopili v naslednjo vlado
Podobno kot Kline tudi svetovalec za politično komuniciranje Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment meni, da gre pri zadnji potezi NSi le za neke vrste lepotne popravke oziroma korekcijo. "Javnosti so se predstavili kot stranka, ki je primerna za neko novo koalicijo. Iščejo manevrski prostor, da bi ob neki novi prerazporeditvi glasov v obstoječem sklicu državnega zbora ali po novih volitvah dejansko vstopili v naslednjo vlado, ki bo verjetno precej podobna aktualni vladi Marjana Šarca," ocenjuje Maksuti.
"Z omenjenimi korekcijskimi popravki želijo biti bolj všečni za stranke, s katerimi bi v prihodnje lahko sodelovali," zadnjo potezo NSi ocenjuje svetovalec za politično komuniciranje Alem Maksuti.
Pri zasledovanju tega cilja se v NSi po njegovih besedah oddaljujejo od SDS, ki naj bi ponazarjala čisto desnico, ob tem pa iščejo možnosti za sodelovanje tudi z drugimi strankami, ki so trenutno v državnem zboru: "Z omenjenimi korekcijskimi popravki želijo biti bolj všečni za stranke, s katerimi bi v prihodnje lahko sodelovali. Morda si želijo, da tako kot v preteklosti ne bi več prihajalo do košaric oziroma da bi naslednji, ki bo sestavil vlado, računal nanje kot na možno opcijo ne glede na to, s katere strani bi prišel."
"Vse, kar dela Šarčeva vlada, bi v NSi gladko podpisali"
Maksuti ob tem meni, da so v NSi po lanskih parlamentarnih volitvah naredili strateško napako, ker se niso pridružili Šarčevi koaliciji: "Zdaj se nahajamo v paradoksalni situaciji, da vlada uresničuje program opozicijske stranke. Vse, kar dela Šarčeva vlada, bi namreč v NSi gladko podpisali. V prihodnje si zato v stranki želijo, da bi lahko vstopili v neko napredno sredinsko koalicijo, in ne vidim težav, da ne bi mogli sodelovati z vsemi strankami iz obstoječe koalicije, razen z Levico, ki je vlado podpirala iz opozicije."
Politični analitik Alem Maksuti meni, da NSi koristi vsako oddaljevanje od SDS. Na fotografiji predsednik SDS Janez Janša.
Na vprašanje, ali lahko stranka s svojimi konservativnimi stališči javnost in volivce prepriča, da se približuje sredini, Maksuti odgovarja, da krščanski demokrati s tem verjetno ne bodo dobili novih volivcev: "Gre za klasično neoliberalno stranko, ki je obenem konservativna in je to zmeraj bila. Zato tudi poudarjajo, da oni dejansko nič ne spreminjajo, ampak da so bili že od samega začetka sredinski. Ko gre za javnomnenjske ankete, nisem prepričan, da bodo koga lahko prepričali, da so se spremenili."
Na drugi strani pa se stranki po njegovih besedah obrestuje vsako distanciranje od SDS. "To jim koristi. Vsako oddaljevanje od SDS za NSi sicer pomeni minimalen premik v javnem mnenju, jih pa ljudje vseeno več ne zaznavajo kot nek satelit SDS, kar se jim je v preteklosti enkrat že zgodilo, in sicer leta 2008, ko so takrat še v Bajukovem času izpadli iz parlamenta," še dodaja Maksuti.
16