prazniki
Sreda, 15. 12. 2021, 12.17
9 mesecev, 2 tedna
Trajnostno obdarovanje? Nič lažjega.
Decembrska evforija obdarovanja nas je že zajela. Če še nismo vsega nakupili, pa vsaj zagnano razmišljamo o stvareh, ki jih bomo podarili svojim najdražjim, s katerimi gojimo poseben odnos. Z darilom veliko sporočamo – koliko nam neka oseba pomeni in kakšne so naše vrednote, koliko časa in razmišljanja smo vložili v to, da smo našli izvirno darilo.
Z darilom veliko sporočamo.
Že starodavne civilizacije so se obdarovale, to navado pa zavzeto ohranjamo še zdaj, ko nam je bolj ali manj jasno, da praznični nakupi s seboj prinašajo tudi veliko obremenitev okolja in našega proračuna.
A ker se spodobi in smo tako navajeni, je le malokdo pripravljen stopiti korak nazaj in začeti razmišljati o obdarovanju kot o priložnosti za bolj trajnostne nakupe. Tudi darila so lahko trajnostna. Možnosti je toliko, da izgovori ne pridejo v upoštev.
Sodelujte v nagradnem kvizu
Preverite, kako bi se odrezali v kvizu o odgovornem ravnanju z okoljem, in se potegujte za stekleničke za vodo (dopper).
Stekleničke imajo pomembno sporočilo za vse, ki skrbite za okolje, saj so narejene iz plastike, najdene v oceanih.
Obdarovanje kot odnos
Obdarovanje je odnos, kjer veljajo nenapisana pravila. Obdarovanje je gonilo družbenega življenja, je zapisal Marcel Mauss.
Francoski antropolog Marcel Mauss je na začetku prejšnjega stoletja napisal sloviti Esej o daru in v njem poudaril, da je obdarovanje v resnici odnos, kjer veljajo nenapisana pravila, in da je obdarovanje gonilo družbenega življenja. Če dobimo darilo, smo prepričani, da ga moramo ob priložnosti tudi vrniti. Če obdarovanje vidimo kot odnos, bo tudi izbira darila pravilna.
Glede na to, da na vsakem koraku že sveti rdeči alarm in moramo drastično zmanjšati svoj ogljični odtis, ni lepšega, kot da ta odnos pokažemo na način, da se zavedamo svojega negativnega vpliva na okolje in ga poskušamo zmanjšati.
Obdarovanje, prijazno do okolja in ljudi
Naredimo nekaj dobrega za naš planet in podarimo okolju prijazna darila, ki jih lahko tudi ekološko zavijemo.
Trajnostno obdarovanje je obdarovanje, ki ne vpliva negativno na okolje in ne izčrpava ljudi. Ogromno tako imenovane "krame" izdelajo z izkoriščanjem delovne sile in okolja. To so zelo poceni oblačila, plastični izdelki, zapakirani v veliko plastike, z drugega konca sveta. Takšni predmeti imajo tudi zelo kratko življenjsko dobo, kar pomeni, da zelo hitro postanejo odpadki.
V prazničnem času se zaradi okrepljene potrošnje poveča količina odpadkov, kar predstavlja veliko obremenitev za naš planet, ki nam vsak dan sporoča, da ima dovolj izkoriščanja. Naredimo nekaj za to, da ohranimo dobre pogoje za življenje na našem planetu, in podarimo okolju prijazna darila, ki jih lahko tudi ekološko zavijemo: stare škatle za čevlje, rabljene pentlje, smrekove vejice, navadne vrvice, posušeno cvetje, časopisni papir, star ovojni papir, papir za ovijanje paketov, stari koledarji, celo stari zemljevidi so lahko lični ovojni papir.
Trajnostno obdarovanje ne obremenjuje okolja in ljudi
Poskušajmo najti stvari s čim manj embalaže, po možnosti naj bodo lokalnega izvora.
"Ko razmišljamo o potrošnji in darilih, je prvi korak to, da zmanjšamo potrošnjo. V času, ko se veliko obdarujemo, moram poudariti, da si nihče ne želi 'krame' ali lovilcev prahu, zato resnično razmislimo o tem, komu je namenjeno darilo, kaj je tej osebi všeč in kaj ji bo še dolgo služilo. Veliko lahko naredimo sami – lahko kaj zašijemo, spečemo, naslikamo. Dobra možnost so izdelki iz druge roke ali izdelki iz odpadnih materialov. Poskušajmo najti stvari s čim manj embalaže, po možnosti naj bodo lokalnega izvora. Na voljo imamo res veliko konkretnih možnostih. Nikoli ni bilo lažje trajnostno obdarovati kot danes, ker je ponudba na trgu zares zelo pestra," svetuje Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.
Nihče ne želi dobiti darila, ki mu nič ne pomeni in ga bo kmalu zavrgel, zato se postavimo v vlogo obdarovanca in kmalu bomo videli, da nam ni treba kupiti cel kup neuporabnih reči.
Premislimo, kaj rada počne oseba, ki jo obdarujemo.
Zlata pravila trajnostnega obdarovanja:
-
Veliko daril lahko naredimo sami – lahko kaj zašijemo, spletemo, spečemo, naslikamo.
Premislimo, kaj rada počne oseba, ki jo obdarujemo. - Ne kupujmo stvari, ki so všeč nam, ker bomo gotovo zgrešili bistvo.
- Raje kupimo eno darilo, to pa naj bo bolj uporabno.
- Z obdarovanjem izkazujemo tudi svoje vrednote. Če ljubi osebi podarimo trajnostno darilo, pokažemo, da nam je mar, v kakšnem okolju živimo in kakšno okolje bomo zapustili zanamcem.
Za nakup kakšne malenkosti se lahko odpravimo v pravično trgovino 3Muhe, kjer so na voljo izdelki, narejeni po pravilih pravične trgovine, torej trgovine, ki pri proizvodnji ne izkorišča okolja in ljudi. Naprodaj so zelo lepi rokodelski in prehrambeni izdelki, oblačila in podobno.
Zelo zanimiva ponudba trajnostnih izdelkov je tudi v domačih zeliščarskih prodajalnah, kot je Hiša zelišč, kjer lahko kupimo domačo kozmetiko, čaje, likerje in podobno. Sestavine prihajajo z lokalnih zeliščarskih posestev, zato so to zelo lepa darila, ki obenem ohranjajo našo naravo in biodiverziteto.
Dobra izbira so tudi izdelki iz druge roke oziroma reciklirani izdelki, ki jih ponujajo socialna podjetja, kot sta na primer društvo Smet Umet in Center ponovne uporabe. Najdemo jih po vsej Sloveniji, ponujajo pa zelo raznolike in kakovostno prenovljene ter ohranjene rabljene izdelke.
Za ljubitelje domače obrti lahko poiščemo izdelovalca domače keramike in lokalne umetnike, saj lahko podarimo tudi sliko ali fotografijo. Primerna ideja je tudi spodnje perilo ali druga oblačila iz ekološkega bombaža.
Potrošništvo kot ključni dejavnik podnebne krize
Vsak nakup vpliva na življenje ljudi in stanje živih bitij po vsem svetu ter na stanje planeta.
Ogljični odtis prebivalca Slovenije je kar za petkrat prevelik od tega, kolikor bi moral znašati za doseganje podnebnega ravnovesja. Tega ne bomo mogli rešiti samo tako, da bomo en izdelek zamenjali z drugim, oziroma z majhnimi kozmetičnimi spremembami, ampak morajo biti spremembe večje.
"Vsak nakup pa ni samo nakup, ampak vpliva na življenje ljudi in stanje živih bitij po vsem svetu in stanje planeta. Potrošništvo je eno izmed gonilnih sil podnebne in ekosistemske krize, v kateri se nahajamo zdaj. Vsak dan smo priča poplavam, vročinskim valom, zaradi česar je razseljenih že na milijone ljudi," je povedala Gaja Brecelj in dodala, da je potrošništvo v Sloveniji zelo razširjen življenjski slog, saj smo tudi v evropskem merilu v samem vrhu po površini nakupovalnih središč na prebivalca. Zelo radi imamo akcije, veliko nakupujemo, in še to brez razmisleka o tem, kje in kako so bile stvari izdelane.
Skoraj 80 odstotkov plastike onesnažuje odlagališča in morja, ker je le manj kot 20 odstotkov plastike primerne za reciklažo ali sežiganje.
Odnos do odgovornega potrošništva še bolj zadržan
Trajnostna potrošnja v bistvu pomeni zmanjšanje potrošnje.
Za darila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v decembru namenimo več kot v kateremkoli mesecu. Se pa Slovenci po mnenju Brecljeve vedno bolj zavedamo, da lahko kupujemo drugačne izdelke, le navaditi se moramo na to, da trajnostna potrošnja pravzaprav pomeni zmanjšanje potrošnje.
To je jasno takoj, ko vstopimo v veliko trgovino. "Veliko izdelkov, ki jih imajo ljudje v nakupovalnih vozičkih, bo skoraj zagotovo čez kratek čas pristalo med odpadki," je prepričana sogovornica.
"Vse nas nagovarja h kopičenju"
Kje so glavne ovire, da ne postanemo bolj odgovorni potrošniki? "Čutiti je velik družbeni vpliv na naše razmišljanje, kaj je pričakovano in zaželeno. Prepričani smo, da se spodobi kupiti čim več, saj nas z vseh koncev bombardirajo odkrite in prikrite reklame. Vse nas nagovarja h kopičenju. Država to zelo spodbuja in se ne zaveda, da neskončna rast na omejenem planetu ni mogoča in ni nekaj dobrega. Zakaj na primer še vedno ni zmanjšanega DDV-ja za popravila ali ničodstotne stopnje DDV za izdelke iz druge roke, saj je bil davek že plačan pri nakupu novega izdelka?" se še sprašuje Gaja Brecelj.
Umanotera kot partner sodeluje v projektu CARE4CLIMATE, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. Ključni cilj projekta CARE4CLIMATE je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.
