Petek, 24. 1. 2025, 6.34
5 ur, 29 minut
Trump pomilostil aktiviste proti pravici do splava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,16
Donald Trump bo danes virtualno nagovoril nasprotnike pravice do splava na njihovem letnem zborovanju v prestolnici, ki poteka pod nazivom Pohod za življenje.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred današnjim napovedanim zborovanjem nasprotnikov pravice do splava v Washingtonu pomilostil 23 aktivistov, ki so bili obsojeni zaradi blokiranja dostopa do klinik za splav. Trump je ob podpisu pomilostitev v Beli hiši novinarjem povedal, da si to šteje v veliko čast.
10.09 Od Trumpove inavguracije aretirali in izgnali več sto migrantov
8.42 Trump podpisal ukaza o spodbujanju razvoja umetne inteligence in industrije kriptovalut
7.41 Trump označuje carine kot pomembno orodje proti Kitajski
6.47 Ameriški senat potrdil novega direktorja Cie
6.45 Trump namerava objaviti vse glede atentata na predsednika Johna F. Kennedyja
6.35 Trump pomilostil aktiviste proti pravici do splava
10.09 Od Trumpove inavguracije aretirali in izgnali več sto migrantov
V ZDA so od ponedeljka, ko je na položaj predsednika zaprisegel Donald Trump, aretirali 538 migrantov, več sto so jih izgnali, je v četrtek sporočila tiskovna predstavnica predsednika Karoline Leavitt. Gre za največjo množično deportacijo v zgodovini, je dodala.
"Trumpova administracija je aretirala 538 nezakonitih priseljenskih kriminalcev," je v objavi na družbenem omrežju X zapisala Leavitt. Dodala je, da so jih "na stotine" izgnali z vojaškimi letali.
"Največja množična operacija deportacije v zgodovini je v polnem teku. Obljube so bile dane. Obljube so izpolnjene," je poudarila.
Trump je že med kampanjo obljubljal zatrtje nezakonitih migracij, po nastopu mandata pa je med drugim razglasil izredne razmere na južni meji z Mehiko in obljubil izgon "kriminalnih tujcev".
Župan Newarka Ras J. Baraka je v izjavi v četrtek opozoril, da so agenti ameriške imigracijske policije izvedli racijo v enem od javnih prostorov, pri čemer pa so aretirali tako tiste, ki niso imeli urejenih dokumentov, kot državljane ZDA, ne da bi predložili naloga za aretacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med pridržanimi je bil po navedbah župana tudi veteran. Pri tem je izpostavil, da tovrstna dejanja kršijo ameriško ustavo.
Zaskrbljenost zaradi incidenta v Newarku sta med drugim izrazila demokratska senatorja New Jerseyja Cory Booker in Andy Kim, saj da nedelujoč sistem priseljevanja potrebuje rešitve, ne pa taktik zastraševanja.
8.42 Trump podpisal ukaza o spodbujanju razvoja umetne inteligence in industrije kriptovalut
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek med drugim podpisal izvršna ukaza o spodbujanju razvoja umetne inteligence in o spodbujanju ameriške vloge v industriji kriptovalut. Med podpisovanjem je novinarjem dejal, da ga kritike milijarderja Elona Muska glede vlaganj v umetno inteligenco ne motijo.
"Ljudje, ki so vpleteni v dogovor, so zelo zelo pametni. Ampak Elon pač sovraži enega od njih. Jaz tudi gojim določena sovraštva do ljudi," je novinarjem povedal Trump, dodatnih pojasnil pa ni podal.
Trump je v torek ob prisotnosti glavnega izvršnega direktorja Softbank Masayoshija Sona, glavnega izvršnega direktorja OpenAI Sama Altmana in soustanovitelja Oracla Larryja Ellisona naznanil 500 milijard dolarjev vlaganj v projekt razvoja umetne inteligence "Stargate" (zvezdna vrata).
Musk, ki bo vodil Trumpov urad za vladno učinkovitost, je bil do projekta kritičen. Ameriški mediji poročajo, da so njegove kritike posledica dejstva, da ne mara Altmana, s katerim se tožita okrog lastništva OpenAI.
Četrtkov izvršni ukaz odpravlja ukrepe prejšnje ameriške vlade, ki po Trumpovem mnenju ovirajo inovacije, obenem pa poziva k izdelavi akcijskega načrta za razvoj umetne inteligence v 180 dneh.
Novi ameriški predsednik je podpisal tudi ukaz o kriptovalutah, ki ustanavlja delovno skupino o digitalnih trgih. Ta bo izdelala predloge za zakonodajni okvir glede kriptovalut in preučila možnost oblikovanja nacionalnih rezerv kriptovalut. Ukaz obenem odpravlja vse ukaze Joeja Bidna glede kriptovalut in prepoveduje ustanovitev centralne banke o digitalnih valutah.
"Naši državi bomo ustvarili veliko denarja," je ob podpisu ukaza novinarjem v Beli hiši povedal Trump.
Ob podpisovanju ukazov je še komentiral, da bodo nižje cene nafte zaradi njegovih ukrepov privedle do nižjih obrestnih mer, o čemer namerava govoriti s predsednikom centralne banke Federal Reserve Jeromom Powellom. Prepričan je, da ga bo Powell poslušal glede pravega trenutka za dodatno znižanje obrestnih mer.
Centralna banka je pri oblikovanju svoje denarne politike neodvisna od vlade in Powell je novinarjem že lani povedal, da bo še naprej ukrepala v skladu s svojim mandatom, to je cenovno stabilnostjo in nizko stopnjo brezposelnosti skupaj s trajno gospodarsko rastjo.
7.41 Trump označuje carine kot pomembno orodje proti Kitajski
Ameriški predsednik Donald Trump je v drugem delu intervjuja za televizijo Fox News, objavljenem v četrtek, carine označil kot pomembno orodje ZDA proti Kitajski. Kot je dodal, si jih sicer ne želi uporabiti, odnose s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom pa je opisal kot dobre in prijateljske, poroča britanski BBC.
"Nad Kitajsko imamo eno zelo veliko moč, in sicer carine, ki si jih ne želijo," je dejal. "In raje bi imel, da mi jih ne bi bilo treba uporabiti. Vendar je to ogromna moč nad Kitajsko," je dodal.
V začetku tedna je Trump napovedal, da bi s 1. februarjem lahko uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske.
Odnose s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom je sicer opisal kot dobre in prijateljske. "So zelo ambiciozna država, on je ambiciozen človek. Bil je kot moj prijatelj, imela sva zelo dober odnos," je dejal Trump.
Spregovoril je tudi o načrtih, da namerava znova stopiti v stik s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. "Razumem se z njim," je dejal o Kimu. "Ni verski fanatik. V resnici je pameten tip," je dodal.
Trump je bil prvi predsednik, ki je med svojim mandatom stopil na ozemlje Severne Koreje. V času prvega mandata se je s Kimom srečal trikrat.
Ponovil je tudi grožnje Rusiji glede uvedbe carin, če ne bo končala vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bi se morala vojna v Ukrajini nemudoma končati.
Trump je v intervjuju ocenil, da Putin nikoli ne bi smel začeti vojne v Ukrajini. Prepričan je, da če bi se vojna začela, ko bi bil predsednik, bi s Putinom sklenil dogovor, s čimer je namignil, da bi se tako izognil konfliktu.
V prvem delu televizijskega intervjuja je Trump med drugim govoril o družbenem omrežju TikTok, pri čemer je zavrnil pomisleke glede kitajskega lastništva in nakazal, da bo to nadaljevalo delovanje v ZDA.
6.47 Ameriški senat potrdil novega direktorja Cie
Ameriški senat je v četrtek s 74 glasovi za in 25 proti potrdil Johna Ratcliffa na položaj direktorja obveščevalne agencije Cia. Nekdanji kongresnik je med zaslišanji pred potrditvijo zagotovil, da ne bo mešal politike in obveščevalnih dejavnosti ter ne bo zaposloval ali odpuščal ljudi glede na njihovo zvestobo predsedniku Donaldu Trumpu.
Nekdanji kongresnik je med zaslišanji pred potrditvijo zagotovil, da ne bo mešal politike in obveščevalnih dejavnosti.
Za nekdanjega kongresnika iz Teksasa Ratcliffa, ki je v prvi Trumpovi vladi služil na položaju nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti, je poleg vseh republikancev glasovalo tudi 21 demokratov, poroča ameriška televizija NBC.
Med tistimi, ki so glasovali proti, je bil vodja senatnih demokratov Chuck Schumer, ki je izjavil, da ga skrbi, da se Ratcliffe ne bo zmogel upreti Trumpu, ki da je znan po ponarejanju obveščevalnih podatkov. Schumer je napovedal, da bo glasoval tudi proti nekdanji demokratski kongresnici s Havajev Tulsi Gabbard, ki jo je Trump predvidel za položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti.
Ratcliffe je sicer med zaslišanji pred potrditvijo zagotovil, da ne bo mešal politike in obveščevalnih dejavnosti in ne bo zaposloval ali odpuščal ljudi glede na njihovo zvestobo Trumpu.
Manjšinski demokrati lahko potrditve Trumpovih kandidatov v senatu le zavlečejo, ne morejo pa jih ustaviti.
6.45 Trump namerava objaviti vse glede atentata na predsednika Johna F. Kennedyja
"Vse bo razkrito," je v četrtek novinarjem v Beli hiši zagotovil ameriški predsednik Donald Trump. Pri tem pa je podpisal izvršni ukaz o objavi vseh dokumentov, ki zadevajo atentat na predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963, kakor tudi atentata na njegovega brata Roberta Kennedyja in borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega.
Trumpov ukaz nacionalnemu direktorju za obveščevalne dejavnosti in pravosodnemu ministru ZDA nalaga, da v 15 dneh izdelata načrt za umik oznake zaupno z vseh dokumentov, ki zadevajo atentat na Johna F. Kennedyja in v 45 dneh za umik oznake zaupno z vseh dokumentov glede atentatov na Roberta Kennedyja in Kinga.
Naloga bo pripadla Tulsi Gabbard in Pam Bondi, ki v senatu čakata na potrditev na položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti in pravosodne ministrice.
Trump je že v svojem prvem mandatu ukazal objavo večine dotlej zaupnih dokumentov glede atentata na Johna F. Kennedyja. Vseh pa niso objavili, ker je temu nasprotovala obveščevalna skupnost ZDA. Med lansko kampanjo je obljubil, da bo v primeru zmage na volitvah objavil vse preostale dokumente.
Flomaster, s katerim je Trump podpisal ukaz o objavi dokumentov glede umora Roberta Kennedyja, bodo dali kandidatu za zdravstvenega ministra, sinu nekdanjega pravosodnega ministra ZDA Robertu Kennedyju mlajšemu.
Ta zagovarja teorijo, da je predsednika Johna F. Kennedyja ubila obveščevalna agencija Cia. Obstajajo tudi teorije, ki krivijo nekdanjo Sovjetsko zvezo, Kubo ali mafijo. Za umor so obtožili Leeja Harveyja Oswalda, ki ga je potem ubil z organiziranim kriminalom povezan Jack Ruby.
Dokumenti o ubitem predsedniku bi morali biti glede na zakon iz leta 1992 objavljeni do leta 2017, vendar pa sta Trump in Joe Biden objavo zadržala.
Trump se je odločil, da bo vse objavljeno. Odločil pa se je dati še ukaz o objavi vseh tajnih informacij glede umorov Roberta Kennedyja in Kinga leta 1968. Trump ob podpisu ukaza ni povedal, kdaj naj bi bili dokumenti dostopni javnosti.
6.35 Trump pomilostil aktiviste proti pravici do splava
Menil je, da teh ljudi sploh ne bi smeli kazensko preganjati, ker da so mirno protestirali za pravico do življenja, in dodal, da so številni tudi starejši ljudje.
Aktiviste so kazensko preganjali v skladu z obstoječim zakonom, ki prepoveduje onemogočanje dostopa do klinik za splave. Zakon je bil sprejet leta 1994, v času, ko so se povečali napadi na zdravnike in protesti pred klinikami, poroča ameriška televizija CNN.
Trump bo danes virtualno nagovoril nasprotnike pravice do splava na njihovem letnem zborovanju v prestolnici, ki poteka pod nazivom Pohod za življenje. Zborovanja se namerava udeležiti podpredsednik ZDA JD Vance, poroča televizija NBC.
To bodo tretje tovrstne demonstracije, odkar je vrhovno sodišče ZDA junija 2022 ukinilo pravico do splava na zvezni ravni in odločitve o tem prepustilo zveznim državam.
