"Tudi postkomunistična stran v Sloveniji širi sovražni govor"

V začetku januarja je svet pretresel napad islamskih skrajnežev na pariški satirični časnik Charlie Hebdo, v katerem je umrlo 12 ljudi. Mnogi so takrat podporo karikaturistom, ki so objavljali sporne karikature preroka Mohameda, izrazili z geslom Jaz sem Charlie, a nekateri so že takrat govorili nasprotno, "Jaz nisem Charlie".

"Dilema, biti ali ne biti Charlie, je lažna" "Zadeva ni črno-bela, dilema, biti ali ne biti Charlie, je lažna," je na okrogli mizi o svobodi govora, ki sta jo pripravila zavod za izobraževanje Socialna akademija in spletni portal Časnik.si, dejal pravnik s Fakultete za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič.

Opozoril je, da je treba pri tem, kaj je v določeni družbi sprejemljivo in kaj ne, upoštevati širši kontekst. Kot je dejal, je dejstvo, da v Franciji obstaja določena napetost med večinskim prebivalstvom in islamskimi priseljenci, zato bi z upoštevanjem tega lahko rekli, da bi se uredništvo moralo vzdržati objave spornih karikatur.

"Pokol v Parizu je marsikomu dal misliti" Novinar Planet TV Rajko Gerič je izpostavil, da se sam ne počuti Charlieja. Spomnil je na nemire, ki jih je že pred leti v islamskih državah sprožila karikatura preroka Mohameda v danskem časniku, v katerih so mnogi tudi umrli.

Napad v Parizu je zanj nesprejemljiv in neopravičljiv, vendar je dogodek po drugi strani, kot je dejal, marsikomu dal misliti, kako daleč lahko gre in koliko lahko koga prizadene. "Čustveni odzivi so lahko hudi in zato ljudje umirajo," je dejal.

Pirc Musarjevo užalila Marija s podgano v naročju "Tudi jaz v tem delu nisem Charlie," je zatrdila nekdanja informacijska pooblaščenka, danes odvetnica Nataša Pirc Musar. Žaljenje verskih čustev je po njenih besedah nevarno polje.

Pojasnila je, da je njo osebno zelo prizadela slika Marije z Brezij s podgano v naročju, saj je bila krščansko vzgojena, čeprav danes ne hodi v cerkev. "S to sliko so žalili krščansko večino, v Franciji pa so žalili islamsko manjšino, a je to popolnoma vseeno," je povedala.

"'Črtomirka' se mi je zgodila prvič, zadnjič in nikoli več" Pirc Musarjeva je v nadaljevanju poudarila, da imamo v Sloveniji med drugim veliko sovražnega govora proti istospolnim in narodnim manjšinam. Ob tem je spomnila na zapis Tomaža Majerja na spletni strani stranke SDS, ki je volivce stranke PS označil za trenirkarje. "Politika ne sme jahati na demagogiji, še posebej ne proti manjšinam," je izpostavila.

Tudi ona sama je sicer na Twitterju zapisala, da bo prišla na določen dogodek v trenirki "črtomirki" (Črtomir je ime sinu predsednika SDS Janeza Janše, op. p.), vendar je poudarila, da se je za svoje besede opravičila in da se ji je kaj takega zgodilo "prvič, zadnjič in nikoli več".

"Sovražni govor se uporablja kot politično orožje" Sovražni govor se v Sloveniji na izvaja le zoper istospolne in narodne manjšine, je opozoril Letnar Černič. Kot je dejal, ne smemo pozabiti, da so nam v prejšnjem stoletju vladali vsi trije totalitarizmi, med katerimi se je komunizem obdržal najdlje in ravno s postkomunistične strani po njegovem prihaja veliko sovražnega govora v smislu vse vas bomo vrgli v Hudo jamo.

Sprejeti moramo pluralistični pristop, ki bo enako obravnaval vsak sovražni govor, ki se uporablja kot politično orožje, kar po njegovem preprečuje dialog med drugače mislečimi v slovenski družbi.

"V referendumski kampanji bosta obe strani uporabljali sovražni govor" Gerič je dejal, da ga je strah referendumske kampanje o noveli zakona o zakonski zvezi, saj je prepričan, da bosta obe strani uporabljali sovražni govor ter žaljive in umazane kampanje.

Opozoril je tudi, da so nekatere teme v slovenski javnosti še vedno tabu, kot na primer povojni poboji. "Leta 2015 imam občutek, da smo še vedno v gozdu," je dejal in poudaril, da je to, da so posmrtni ostanki ljudi, ki so bili zverinsko pobiti po koncu druge svetovne vojne, še vedno v plastičnih zabojnikih in da jih država ni sposobna pokopati, velika sramota. "Ne zanima me, čigavi so, imajo pravico do groba," je zatrdil.

Pirc Musar: Naj molijo doma Burna debata se je razvila tudi v zvezi s shodi pred ljubljansko porodnišnico, pred katero nasprotniki splava z molitvijo izražajo svoje stališče.

Pirc Musarjeva je dejala, da ustava dopušča pravico do splava in da ima vsak pravico do drugačnega stališča, nima pa pravice obsojati žensk, ki opravijo splav. "Naj molijo doma, zakaj morajo to delati pred porodnišnico in izvajati pritisk na ženske," je izpostavila.

Letnar Černič se z njo ni strinjal. Poudaril je, da gre pri molitvi pred bolnišnico za svobodo zbiranja in da lahko vsakdo, ki se ne strinja s pravico do splava, z demonstracijami izrazi svoje mnenje, dokler ne poziva k sovraštvu ali nasilju. "To je pluralizem in osnova demokratičnosti," je dejal.