S skokom v Ljubljanico je dregnil v bolečino Zorana Jankovića

Uporabnica družbenega omrežja Twitter je pred dnevi objavila fotografijo slovenske policistke med obravnavo turista, ki se je na vroč poletni dan ohladil s skokom v Ljubljanico, ter pripisala, da je za to dobil globo. Na policiji so že takrat povedali, da ga je policistka le opozorila na potencialne nevarnosti skakanja v Ljubljanico ter identificirala.

Ljubljanska turistična pisarna pa je delila objavo in pripisala: "Skoki v Ljubljanico brez navzočnosti reševalcev iz vode so nevarni in prepovedani."

Zanimalo nas je, od kdaj velja prepoved, kateri akt je podlaga za prepoved in kakšna je globa za kršitelje.

Skoki niso prepovedani, so pa nevarni

Zdaj v javnem zavodu pojasnjujejo, da je bila navedba, da so skoki prepovedani, pomota. Pred desetletjem je res veljala prepoved, a je že dolgo ni več.

"Nazadnje je kopanje v Ljubljanici z odlokom prepovedal mestni luški odbor leta 1965, od takrat kopanja v Ljubljanici ni dovolil ali prepovedal noben nov zakon. Veljavni odlok o določitvi plovbnega režima prepovedi plavanja oziroma skakanja v Ljubljanico ne vsebuje, saj tudi vsebinsko ne opredeljuje režima za kopalne vode," so nam pojasnili v odgovoru.

Na občini pa kljub vsemu odsvetujejo nenadzorovane skoke v vodo in svetujejo skrajno previdnost, tudi zaradi prometa na Ljubljanici.

Gradnjo kanalizacije na Rakovi jelši je ljubljanski župan Zoran Janković napovedoval že ob začetku prvega mandata leta 2006. Projekt vse do danes ni končan. Foto: Matej Leskovšek Krive so odplake z Rakove jelše

Na občini se trudijo, da bi v reki, ki teče skozi središče prestolnice, spet omogočili kopanje. Težava je predvsem onesnaženost reke, ki pa jo po besedah občinskih uradnikov počasi zmanjšujejo. 

Trenutno predvidevajo, da bi lahko v Ljubljanici znova plavali julija 2017. Pri tem spomnimo, da je župan Janković na začetku svojega prvega mandata obljubljal, da bo Ljubljanica do leta 2012 primerna za kopanje.

Prehitre obljube...

Leta 2006 je bilo na kanalizacijo priključenih 68 odstotkov prebivalcev Ljubljane, zdaj to število znaša dobrih 88 odstotkov vseh prebivalcev, cilj je 98 odstotkov, pravijo na občini. K izboljšanju kakovosti vode je, kot pravijo na občini, največ doprinesla gradnja kanalizacije na Rakovi jelši.

A prav tam se gradnja kanalizacija precej zamika. Občina je z gradnjo začela leta 2009. Po navedbah na straneh MOL je od skupaj 500 stanovanjskih objektov na tem območju zdaj na kanalizacijo priključenih okrog 50, za sto priključkov je občina po nedavnem poročanju Dela dobila uporabno dovoljenje (torej bodo kmalu priključeni).Tretja faza gradnje, v okviru katere naj bi kanalizacijo dobili še ostali, pa se še ni začela.

Na občini so skupaj z medvoško in vodiško občino prosili za evropska sredstva. Vlogo so pred kratkim dopolnili, tako da zdaj čakajo odgovor iz Bruslja. K več kot sto milijonov evrov vrednemu projektu vseh treh občin naj bi Evropska komisija prispevala čez 70 milijonov evrov.

Hitrejšo gradnjo sistema kanalizacije ovirajo neurejena gradbena dovoljenja in zemljiškoknjižna vprašanja, pa tudi finančna (ne)zmožnost stanovalcev. Nekateri prebivalci naj bi Jankoviću zamerili, da jim je pred skoraj desetletjem dejal, da jim ne bo treba plačevati komunalnega prispevka, zdaj pa ga vendarle morajo, je poročalo Delo. 

... in obisk kriminalistov

Kriminalisti so v hišnih preiskavah na Mestni občini Ljubljana iskali tudi dokumentacijo o koncesiji za izvedbo kanalizacije na Rakovi jelši. Foto: Bor Slana Decembra lani so, kot smo takrat poročali, Jankovića v zvezi s tem projektom sicer obiskali kriminalisti NPU. Iskali naj bi dokumentacijo o koncesiji za izvedbo kanalizacije na Rakovi jelši. Občina naj bi bila pri izbiri izvajalca naklonjena mestnemu gradbincu KPL. Janković je priznal, da je zahteval spremembo razpisnih pogojev, a zato, ker naj bi bili ti po navedbah predstavnika KPL prirejeni za Hidrotehnik. Posel je na koncu vseeno dobil Hidrotehnik.