Torek, 22. 4. 2025, 14.17
4 ure, 45 minut
UKC in drugi opozarjajo: Psihoterapija ni za vsakogar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Trije največji zdravstveni zavodi – UKC Ljubljana, Onkološki inštitut in URI Soča – so ostro nastopili proti predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada poslala v obravnavo v DZ. Opozarjajo, da predlog ogroža kakovost zdravstvene oskrbe, znižuje izobrazbene standarde in odpira vrata neustrezno usposobljenim izvajalcem. "Ne smemo reševati čakalnih vrst z nižanjem strokovnosti," opozarjajo klinični psihologi in psihiatri.
Kaj pravijo strokovnjaki
Klinična psihologinja Petra Bavčar iz UKC Ljubljana je v današnji izjavi za medije spomnila, da je bil podoben zakon ustavljen že lani, zdaj pa so vnesli nekaj "lepotnih vsebinskih sprememb, ostale pa so zelo sporne vsebine". Pričakujejo, da bodo poslanci v DZ "prepoznali sporne vsebine predloga zakona in ga zaustavili".
Poudarila je, da psihoterapija v zdravstvu ni nekaj novega, ampak se izvaja že dolgo, in to po veliko zahtevnejših kriterijih, kot predvideva predlog zakona. "Predlog celo uvaja strokovnjake z zelo nizkimi standardi, ki naj bi izvajali popolnoma isto storitev, kot jo zdaj izvaja veliko bolj izobražen in usposobljen kader v zdravstvu," je povedala Bavčar.
V UKC Ljubljana so sicer mnenja, da je treba psihoterapevtsko dejavnost zunaj zdravstva urediti
Strinjala se je, da so čakalne vrste v zdravstvu na vseh področjih daljše, a ni prav, da jih krajšajo z zniževanjem izobrazbe. Različno dolgo in kakovostno izobraževanje ne more zagotavljati kadra za isto storitev, meni.
Dodala je še, da so v skupini, ki je predlog napisala, nekateri posamezniki v izrazitem konfliktu interesov. "Od ministrstva za zdravje bi pričakovali, da bo skrbelo za varnost in strokovnost zdravstvene obravnave, ne pa da skrbi za interese nekaterih skupin zunaj zdravstva," je kritična Bavčar.
Zavrnila je tudi navedbe ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, da bo odslej možno priti do psihoterapevtske obravnave brez napotnice. "To je neresnica, ker to pravilo velja že zdaj. Kdorkoli, ki je v duševni stiski, ima vsak dan 24 ur na voljo psihiatra, na katerega se lahko obrne v urgentnih ambulantah," je povedala.
V UKC Ljubljana so sicer mnenja, da je psihoterapevtsko dejavnost zunaj zdravstva treba urediti. Priznavajo, da predlog zamejuje nekatere sporne in zavajajoče oblike obravnav na trgu, in bi ga podprli, če ne bi posegal v zdravstvo.
"Psihoterapija doslej ni bila mogoča na napotnico, čeprav jo izvajajo že leta"
Psihiater s pediatrične klinike Amir Samar je poudaril, da psihoterapijo na pediatrični kliniki izvajajo klinično usposobljeni specialisti, od katerih se zahtevata specializacija in večletno usposabljanje pod mentorstvom, kar se po predlogu ne zahteva od psihoterapevtov, ki bi jim bilo dovoljeno delo v zdravstvu.
Nedopustno je, da je ministrstvo zakon pripravilo mimo strokovnih združenj in ni upoštevalo priporočil razširjenih strokovnih kolegijev za področja psihiatrije, klinične psihologije, otroške in mladostniške psihiatrije in pediatrije, je prepričana pediatrinja s pediatrične klinike Nataša Bratina.
Nataša Bratina
Prelogu zakona nasprotujejo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Klinična psihologinja Andreja Škufca Smrdel je opozorila, da vsako tiščanje v prstih ni znak anksioznosti in da vsak glavobol ni znak stresa. Ker se znaki duševnih težav prekrivajo s simptomi telesne bolezni, ti simptomi pa se prekrivajo z neželenimi učinki zdravljenja, je poleg znanja psihoterapije potrebnega tudi veliko drugega znanja.
Klinična psihologinja Kaja Pavlin iz URI Soča pa je dejala, da predlog ustvarja zavajajoč vtis, da psihoterapija doslej ni bila mogoča na napotnico, čeprav jo izvajajo že leta. "Namesto da bi ta zakon podprl že vzpostavljene strokovne rešitve, izključuje strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami in odpira vrata javnega zdravstvenega sistema zasebnim, samoplačniškim, celo nekaterim neakreditiranim programom brez kliničnega usposabljanja, pripravništva in brez strokovnega izpita v zdravstvu," je povedala.
Po njenih besedah predlog odgovornost za izbiro najprimernejše vrste psihoterapevtske dejavnosti prelaga na pacienta, takšna ureditev pa pomeni nevarno zniževanje strokovnih standardov.
Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic se je strinjala, da je treba psihoterapijo urediti, vendar pa za bolnike, ki se zdravijo v zdravstvenem sistemu in imajo specifične potrebe, vsaka oblika psihološke podpore ni ustrezna. To je namreč treba po njenih besedah ločiti od pomoči zdravi populaciji, ki ima trenutne duševne težave.
Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je vlada potrdila 10. aprila in ga prejšnji teden poslala v DZ. Predlog, katerega cilj je večja dostopnost psihoterapije, umešča psihoterapijo med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence.
