Ponedeljek, 29. 1. 2024, 11.28
9 mesecev, 4 tedne
Soglasja za nadurno delo umaknila že več kot polovica zdravnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
Danes popoldne nadaljujejo pogajanja z vladno stranjo.
Zdravniki in zobozdravniki tretji teden stavke začenjajo na zborih stavkajočih. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so se po besedah onkologinje in članice stavkovnega odbora Fidesa Ane Line Vodušek zbrali v velikem številu. Poudarjajo, da želijo delati po evropski direktivi, to je osem ur na dan, 40 ur na mesec in ne več kot 16 ur skupaj.
Na zboru stavkajočih na onkološkem inštitutu so se zbrali člani Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in tudi drugi zaposleni, ki niso člani Fidesa. V sindikatu preštevajo umike soglasij za nadurno delo, ki naj bi jih prešteli do srede. "Ampak že danes lahko rečem, da jih je krepko čez polovico," je v izjavi po zboru stavkajočih dejala Voduškova.
Imeli bi več časa za družino
"Zavržna je trditev, da nam gre samo za plače in nesorazmerja. V resnici so naše zahteve zgolj jamstvo in zaveze od te vlade, da se bo za zdravstveni steber dejansko potrudila," je še dejala Voduškova.
Zdravniki poudarjajo, da je manjša obremenitev zdravnikov pomembna za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikom in da "imamo tudi ob tem delavniku več prostega časa za družino, kar so predvsem prizadevanja in želje mlajših zdravnikov".
"Žal pa je v našem zdravstvu glede na pomanjkanje zdravnikov ta delavnik dejansko znanstvena fantastika in se bo država oziroma vlada morala zelo potruditi, kako bo ponudila konkurenčne delovne pogoje, da bo privabila in ohranila zdravnike in nasploh vse zaposlene v javnem zdravstvu," je opozorila Voduškova.
Poudarila je, da se zavzemajo za celovite spremembe in za gradnjo zdravstvenega stebra za vse zaposlene.
Pogajanja brez napredka
Po besedah Voduškove zahteve zdravništva presegajo suhoparne stavkovne zahteve, ki so pravno postavljene. Zavzemajo se za to, da se v zdravstvenem stebru uredi specifika zdravstva, da se na državni ravni sprejmejo strokovni standardi in normativi, kar lahko pomeni tudi "podstat za variabilno nagrajevanje zaposlenih in konkurenčno zaposlitev za ohranitev kadra".
Danes popoldne nadaljujejo pogajanja z vladno stranjo. Voduškova je povedala, da od pogajanj ne pričakuje nič, če bo tako kot do zdaj. V sindikatu so namreč prepričani, da bi na stavkovnih pogajanjih morala sodelovati tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki pa se jih do zdaj ni udeležila.
"Ministrica pravi, da nima mandata, po drugi strani pa tudi ta pogajalska ekipa, ki jo imamo, nima mandata za podpis. Če se bo tako nadaljevalo, bomo na istem, kot smo bili prejšnji teden," napoveduje Voduškova.
Zdravniško društvo z apelom vladi in Fidesu k takojšnjemu zbližanju pogajalskih izhodišč
V Slovenskem zdravniškem društvu niso naklonjeni podaljševanju zdravniške stavke, ki traja od začetka januarja. "V stiski so tako bolniki kot zdravniki. Stremimo k zbližanju pogajalskih stališč, saj se s podaljševanjem pogajanj ogroža bolnike, kar ni v interesu nikogar, nikakor pa ne pripomore k ohranitvi javnega zdravstvenega sistema," so v društvu izpostavili v današnjem sporočilu za javnost. Kot so dodali, naj vlada in Fides pripomoreta k takojšnji vzpostavitvi javnega in dostopnega zdravstvenega sistema.
Po opozorilu društva je zdravnikov v Sloveniji premalo, ob tem pa mreža zdravstvenega varstva na primarnem nivoju ne uspe vršiti vloge tistega, ki skrbi za vstop bolnika v javni zdravstveni sistem. Osebni zdravniki namreč ne uspejo opraviti svojega dela, kar dodatno povečuje čakalne vrste pri specialistih, bolniki pa se posledično poslužujejo samoplačniških pregledov. Prav tako je primarni nivo slabše dosegljiv kot pred epidemijo covida-19, so izpostavili.
V društvu opozarjajo, da so se zdravniki primorani ukvarjati s številnimi birokratskimi storitvami, za katere ni potrebna zdravniška izobrazba, s čimer so pahnjeni v agente Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V rokah ZZZS so tudi čakalne dobe, ob čemer državljani ne dobijo vsega, kar obljublja zavod, ugotavljajo.
S poti je zašel tudi koncept urgentnih centrov, ob čemer velik delež njihovih uporabnikov na potrošniški način zlorablja javno zdravstvo. Prav tako pa danes ni več jasne razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom, še opozarjajo v društvu.
