Nedelja, 12. 1. 2025, 7.27
2 dneva, 18 ur
Klakočar Zupančič poudarila pomen Dražgoš in aktualne izzive
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,81
Bitka Cankarjevega bataljona z Nemci predstavlja prvi velik upor na naših tleh, skupaj z borbo v Rovtu nad Selško dolino, kjer je padlo 45 vojakov patrulje 181. rezervnega policijskega polka, pa tudi z množično decembrsko poljansko vstajo z uspešnimi boji Cankarjevega bataljona. Gre za pomembno trilogijo bojev v prvem letu upora na slovenskih tleh, saj je omajala mit nepremagljivosti nemške vojske, so dodali.
Ob 83. obletnici dražgoške bitke se je na današnji spominski slovesnosti v Dražgošah zbrala množica ljudi, ki jo je nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Dražgoše je predstavila kot simbol upora proti strahovladi in opozorila, da se človeška civilizacija znova sooča s težkimi izzivi.
Dražgoše so po besedah predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič simbol na videz brezupnega upora majhnega naroda proti zločinskemu režimu nacističnih osvajalcev. Bitka junakov Cankarjevega bataljona proti desetkrat močnejšemu sovražniku je odmevala po vsej okupirani Evropi. "Prvi poraz nacistov na ozemlju takratnega rajha, pa čeprav je bil predvsem moralen in simboličen, je dajal drugim odporniškim gibanjem upanje, da mogočni zavojevalci vendarle niso nepremagljivi," je poudarila.
Dejala je, da so Dražgoše tudi simbol trpljenja prednikov pod škornjem zločinskega režima. Bitka je trajala od 9. do 11. januarja 1942, ko so se bili partizani zaradi premoči napadalcev, pomanjkanja vojaške opreme in izčrpanosti primorani umakniti. Kljub temu da so jih vaščani obvestili o prisotnosti partizanskega bataljona, so se Nemci nad Dražgošami silovito znesli, 41 domačinov pobili, 81 pa poslali v koncentracijska taborišča in pregnanstvo. Vas so požgali.
"Zločinov nacističnega režima, ki je šest let divjal po Evropi, in tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ne smemo nikoli relativizirati ali opravičevati," je poudarila Klakočar Zupančič. Kljub številnim poskusom zamegljevanja zgodovinskih dejstev je povsem jasno, da so bili slovenski partizani pomemben del zavezniške koalicije, ki je leta 1945 dokončno premagala največje zlo 20. stoletja, je navedla.
Zločinski režimi so režimi strahopetcev
Zločinski režimi so po njenih besedah režimi strahopetcev, katerih strah pred drugačnostjo poganja zločine proti človeštvu in genocidna dejanja. "Osem desetletij po tragični moriji druge svetovne vojne lahko z zaskrbljenostjo ponovno opazujemo vzpon strahopetcev, ki sejejo nestrpnost in strah pred vsem, kar se ne ujema z njihovim pohlepom po prevzemu nadzora nad družbo in omejenimi naravnimi viri našega planeta. Ponovno smo lahko nedaleč od nas priča tudi zločinom proti človeštvu in genocidnim dejanjem," je opozorila.
Poudarila je pomen tega, da znamo strahopetna dejanja sejalcev zla prepoznati in se jim upreti, če želimo sebi in prihodnjim rodovom zagotoviti človeka dostojno življenje v družbi, ki spoštuje osebno svobodo, solidarnost in različnost ter spodbuja sočutje.
Ob tem je dodala, da tudi v Sloveniji nismo imuni pred strahopetnimi dejanji tistih, ki si želijo prevzeti nadzor in podrediti vso družbo lastnim interesom ter skušajo med ljudmi sejati strah in razdor. "Neizmerno jih je strah tistih, ki razmišljajo drugače kot oni. Ko se morajo soočiti z lastnimi nečednostmi, pa namesto prevzemanja odgovornosti kažejo s prstom na druge in jih slikajo v podobah, ki najbolje ilustrirajo prav dejanja avtorjev teh podob. Vse to samo zato, ker se bojijo, da ne bi ljudje množično prepoznali njihovih resničnih namenov in interesov," je dejala.
Križman poudaril široko ljudsko podporo odporniškemu gibanju
Zbrane je na današnji 68. spominski slovesnosti, ki jo vsako leto v Dražgošah pripravi organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, nagovoril tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Marijan Križman, ki se je dotaknil predvsem 80. obletnice konca vojne.
Poudaril je, da je imelo odporniško gibanje široko ljudsko podporo. "Temeljilo je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih sil, ki ni ideološko pogojeno in izključujoče. Ko so v pomladnih dneh leta 1945 partizanske čete, v katerih je bilo okoli 40 tisoč slovenskih partizanov, stopale v slovenska mesta in vasi, so jih prebivalci navdušeno pozdravljali ter proslavljali zmago, osvoboditev in mir," je dejal.
Današnje slovesnosti v Dražgošah so se udeležili tudi nekateri poslanci in predstavniki vlade. Garda Slovenske vojske je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar h kostnici padlih partizanov in vaščanov položila venec. Padlim so se med drugim poklonile tudi delegacije borčevskih združenj, nekaterih občin in političnih strank.
Veliko ljudi se je tudi letos v vas na pobočjih Jelovice podalo peš ter na ta način ohranjanje spomina in tradicijo povezalo z rekreacijo. Planinska društva so v sodelovanju z veteranskimi organizacijami pripravila osem organiziranih pohodov, ki se jih je udeležilo skupno okoli 800 pohodnikov. Udeleženci 46. pohoda Po poti Cankarjevega bataljona in 26. pohoda Železniki-Ratitovec-Jelovica-Dražgoše so se na pot odpravili že ponoči.
